Od vizije h konkretnim ukrepom za trajnostno mobilnost

V okviru izdelave Celostne prometne strategije (CPS) občine Postojna so včeraj v Kulturnem domu Postojna izvedli  javno razpravo z naslovom »Ukrepajmo danes za prijaznejši jutri«. Na tretji javni razpravi so posebno pozornost posvetili oblikovanju vizije razvoja prometa v občini. Vodja projekta Tjaša Podgornik je uvodoma predstavila analizo dosedanjih aktivnosti v pripravi CPS, zatem pa je sledilo zbiranje predlogov udeležencev, ki bodo sooblikovali vizijo razvoja prometa, v prihodnjih mesecih bo tudi na ogled v prostorih Občine.

V sodelovanju so opredelili tudi prioritete za prometni razvoj občine Postojna, v  nadaljevanju pa so bili vsi udeleženci povabljeni k opredelitvi in izboru najboljših predstavljenih predlogov na temo, v kakšni občini bi želeli živeti. Večina je glasovala za »občino, ki spodbuja oblikovanje privlačno urejenih cest, ulic, trgov in parkov (kakovost življenja)«, na drugo mesto so uvrstili predlog »občina s povezanim sistemom javnega prometa, urejenimi kolesarskimi in peš potmi«, tretje mesto pa je zasedla usmeritev »prostorsko gospodarna in učinkovita občina (izkoriščanje degradiranih zemljišč)«. Na podlagi izbranih smernic vizije se bo v naslednjem koraku izoblikovala vizija občine Postojna, na kateri bo temeljil nabor ukrepov trajnostne prometne ureditve v občini.

Podgornikova je poudarila dve značilnosti CPS, to je transparentno odločanje javnosti, ki sooblikuje projekt, in stroškovno učinkovito načrtovanje. CPS bo namreč osnova za črpanje sredstev, s katerimi bo Občina lahko uresničila ukrepe, ki bodo določeni že na prihodnji javni razpravi.

V analizi so izvajalci CPS, konzorcij z vodjo strokovne skupine, Tjašo Podgornik iz podjetja b22 arhitekturno projektiranje d.o.o., ter podjetjema PNZ svetovanje in projektiranje d.o.o. in MK Projekt družba za svetovanje in vodenje projektov d.o.o., ugotovili, da je promet v zadnjih letih upadel, najbolj zgoščen je ob popoldanskih konicah, med najbolj obremenjenimi cestami pa sta Tržaška in Titova. Rekonstrukcije križišč v krožišča so izboljšale prometno varnost, ta pa je zaradi nezadostnih ukrepov za umirjanje prometa manjša v conah peš prometa. Brezplačnih parkirnih mest v središču mesta je na voljo veliko, uvedene so modre parkirne cone za omejitev prometa, a ponekod so preblizu brezplačnim parkirnim mestom, da bi lahko z njimi dosegli zmanjšanje uporabe osebnih vozil. Ni vzpostavljenega sistema »parkiraj in odpelji«, ki bi vzpodbujal parkiranje ob postajah potniškega prometa, ter uporabo javnega potniškega prometa, ki bi ga bilo potrebno nadgraditi z več brezplačnimi linijami, prevozom med mestom in Postojnsko jamo ter ureditvijo določenih pomanjkljivosti na postajališčih. Mreža kolesarskih poti ni zadostna, po žledu je upadel železniški promet- potniki so spremenili potovalne navade. Avtomobil je na prvem mestu, ko gre za prevoz na delo in po opravkih. Občanke in občani so izrazili željo po spremembi, saj bi večina anketiranih ob primerni infrastrukturi uporabila trajnostne oblike mobilnosti.

Po sprejetju CPS naj bi po petih letih v Postojni že stekel program izboljšav v prometu, vidni bodo rezultati na ulicah, predvsem  v mestu. Občanke in občani naj bi že uporabljali nove načine prevoza za vsakodnevna potovanja ter izboljšane kolesarske poti med mestom in bližnjimi vasmi. V skupnosti bo čutiti podporo trajnostni mobilnosti, pričakuje pa se, da bo omejitev uporabe avtomobila ostala še izziv.

Četrta javna razprava bo že prihodnji ponedeljek, 23. januarja, ob 16.30 v Kulturnem domu, Gregorčičev drevored 2a, v Postojni, in bo na podlagi oblikovanja vizije namenjena naboru ukrepov za izboljšanje možnosti trajnostne mobilnosti in s tem pešačenja, kolesarjenja ter uporabe javnega potniškega prometa z namenom preureditve prometnih in drugih javnih površin v občini.

Občane in občanke občine Postojna vljudno vabijo, da s svojim sodelovanjem pripomorete k čim bolj optimalnemu oblikovanju prometne strategije na območju naše občine.

Prijave na razpravi potekajo po elektronski pošti (tjasa@b22.si) in prek telefona (041 370 762).

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

Vljudno vabljeni!