Prepihova tema meseca: Šport (dostopen) za vse

Šport (dostopen) za vse

besedilo: Mateja Jordan

Podpora lokalne skupnosti za razvoj športa ni ključna le pri urejanju in vzdrževanju ustrezne infrastrukture in subvencioniranju športnih dejavnosti, pač pa tudi pri spodbujanju športne kulture in športa kot ene od družbenih vrednot. Organizirana lokalna športna društva in klubi s strokovno vodenimi programi omogočajo sistematično športno vzgojo mladih, nekatera pa združujejo tudi starejše. Šport, ki v lokalni skupnosti deluje tudi kot povezovalni člen med ljudmi in hkrati izboljšuje splošno kakovost življenja, ima tudi v Postojni pomembno mesto.

Proračun Občine Postojna za izvedbo Letnega programa športa (LPŠ) predvideva letos skoraj 2.444.500 evrov. 270 tisočakov je namenjenih sofinanciranju dejavnosti društev in njihove uporabe športnih objektov ter izvedbi športnih prireditev in usposabljanj strokovnega kadra preko javnega razpisa.

V sklopu LPŠ Občina financira programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, celoletne in promocijske športne programe, šolska športna tekmovanja, v vrhunski šport usmerjene programe, šport starejših in invalidov ter rekreativni šport. Letos je sredstva preko razpisa prejelo 35 izvajalcev. Za delovanje Športne zveze Postojna je letos predvidenih 38 tisoč 500 evrov. Ostala sredstva iz programa pa bodo porabljena za investicije, vzdrževanje športnih objektov in površin itd.

Letošnja vsota za LPŠ je zaradi obsežne investicije – novogradnje športne dvorane – več kot še enkrat višja kot v lanskem letu, ko je znašala milijon 193 tisoč evrov. Občina je dodatnih 90 tisoč evrov proračunskih sredstev v lanski zimski sezoni namenila  za drsališče, v proračunu za leto 2025 pa je zanj rezerviranih nekaj čez 83 tisočakov.

Po besedah Toma Tiringerja, tajnika Športne zveze (ŠZ) Postojna, v občini sicer deluje okoli 40 športnih društev in klubov, paleta njihovih dejavnosti pa je zelo raznolika – od košarke in nogometa do balinanja, kegljanja, lokostrelstva, streljanja, karateja in smučanja. Eden od klubov je nedavno začel tudi z aktivnostmi za oživitev nekoč živahne teniške društvene dejavnosti. Šolske in rekreativne športne dejavnosti v okviru ŠZ sofinancira sicer poleg Občine tudi Fundacija za šport.

Nova Strategija razvoja športa

V okviru priprave Strategije razvoja športa na nacionalni ravni se podoben dokument pripravlja tudi v občini Postojna. Prva razprava, ki daje predvsem športnim deležnikom možnost sodelovanja in sooblikovanja izhodišč za smiselno, sistematično in kakovostno opredelitev nadaljnjega razvoja športa, je potekala 19. septembra. Kot napovedujejo na Občini Postojna, bodo  na podlagi analize obstoječega stanja določeni smernice in cilji za razvoj športa v lokalnem okolju.

Tema prvega srečanja je bila podrobnejša analiza Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Postojna.

»Razprava številnih predstavnikov različnih športnih panog v naši lokalni skupnosti je pokazala, da je šport v Postojni pomemben in da si vsi udeleženci prizadevajo za njegov nadaljnji razvoj, tudi za oblikovanje formalnih podlag, ki bodo resnično odražale potrebe in želje naše lokalne skupnosti,« ugotavljajo na Občini.

V okviru razprave je bilo slišati precej pripomb in predlogov za spremembe odloka, in jih bodo zainteresirani lahko podali tudi v pisni obliki. V prihodnjem obdobju bo na njihovi podlagi pripravljena končna različica odloka, ki bo predstavljal temelj za financiranje športnih programov v občini, napovedujejo odločevalci. 

Pogoji za razvoj športa so dobri

»Občina Postojna glede na število občanov razpolaga s številnimi športnimi površinami. Le-te povsem zadostujejo potrebam,« menijo na Občini in poudarjajo, da se bodo pogoji na tem področju še izboljšali z novo športno dvorano ob Srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli (SGLZŠ).

Tudi na Športni zvezi (ŠZ) Postojna ocenjujejo možnosti za razvoj športa na Postojnskem z vidika infrastrukture kot dobre. »Poleg stadiona in igrišč v Športnem parku so samo v Postojni na voljo tri športne dvorane, dva nova poligona in igrišče za odbojko na mivki na Soviču, balinišče, kegljišče, nogometni kompleks, strelišče, teniška igrišča, igrišče za Inline hokej, plezalna stena, baletna dvorana in še kaj. Športne dvorane uporabljajo krajani tudi v Hruševju, Planini in na Prestranku; v vseh vaseh imajo (košarkarska) igrišča in otroška igrišča, prav tako osnovne in srednje šole, razen SGLZŠ,« našteva Tiringer, zadovoljen tudi z možnostjo izposoje koles v sistemu Posbikes.

K temu lahko prištejemo še dobrih deset kilometrov urejenih kolesarskih poti od Postojne proti Zagonu, Hraščam in Grobiščam ter več kot sto kilometrov označenih kolesarskih poti v občini.

Tako mladim kot odraslim so na voljo še številni drugi tečaji in zasebniki, ki ponujajo različne vrste vadb, od rolanja in fitnesa do aerobike in plesa. Edino, kar zares pogrešajo tudi na ŠZ, je bazen, ki bi služil tako rekreativnim potrebam občanov kot šolam za plavalno opismenjevanje.

Na Občini se strinjajo, da bi bazen vsekakor pomenil dodano vrednost ponudbe v občini, zato še niso opustili dogovorov za njegovo ureditev. Natančnejših informacij o načrtih za zdaj ne dajejo, zaradi njihove spremembe pa možnost izvedbe trenutno ponovno preučujejo.

Nova dvorana kot podlaga za športni turizem

Tudi Tomo Tiringer pozdravlja skorajšnjo pridobitev – novogradnjo športne dvorane SGZLŠ, saj bo ponudbo v mestu po njegovem mnenju dvignila še na višjo raven. Projekt, v katerem kot soinvestitorja nastopata SGLZŠ Postojna in Občina Postojna, je že v teku. Za investicijo  v vrednosti skoraj šest milijonov 226 tisoč evrov je Občina na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pridobila milijon tisoč evrov sofinancerskih sredstev, preostanek do  dveh milijonov 727 500 evrov vrednega občinskega deleža pa bo zagotovila iz lastnih sredstev.  Del projekta SGLZŠ, ki po tekočih cenah znaša skoraj 3 milijone 500 tisoč evrov, bo financiran s sredstvi EU in iz sklada Integralnih sredstev Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Nov športni objekt s 1.330 kvadratnimi metri neto uporabnih športnih površin (skupne površine 2.145,57 kvadratnih metrov) in štirimi vadbenimi površinami bo dokončan do sredine julija naslednje leto.

Novi prostori pomenijo kakovostnejše učno okolje za dijake, rešili pa bodo tudi prostorsko stisko bližnje telovadnice OŠ Miroslava Vilharja, saj v njej umeščanje novih športnih površin prostorsko ni mogoče. Nova športna infrastruktura bo omogočila ustreznejše prostorske pogoje tako za delovanje športnih društev in razvoj športnih dejavnosti v občini  kot še za izvedbo državnih športnih prireditev. Športne površine bodo prilagojene tudi gibalno oviranim uporabnikom.

Potencial v športnem turizmu

Na Športni zvezi vidijo v prihodnosti veliko priložnost za razmah športnega turizma, katerega zametki so nastali že skoraj pred tremi desetletji. Kot eno od prednosti Postojne izpostavljajo tudi veliko število prenočišč in menijo, da se bodo z izgradnjo nove športne dvorane SZGLŠ možnosti za razvoj te panoge še povečale.

»Športni turizem trenutno sloni predvsem na poletnih mladinskih taborih, z boljšimi kapacitetami pa bomo lahko razvijali tudi večje zgodbe,« pravi sogovornik, ki že dolgo opaža precejšen interes različnih klubov za izvedbo priprav v Postojni. Tabor Košarkarske zveze Slovenije gostimo že 28 let, že vrsto let pa se vrstijo tudi mednarodni tabori FIBA Europe za košarkarice. »To nišo bi lahko še nadgradili, še posebej zato, ker bo telovadnica v neposredni bližini Mladinskega hotela z več kot 300 prenočišči,« je prepričan Tiringer.

Obnova športnega parka bo trajala več let

Možnosti za šport in rekreacijo v Postojni so se v zadnjih letih, po ureditvi manjšega športnega parka za Sovičem, še razširile – s košarkarskim igriščem in z dvema nogometnima, z igriščem za   odbojko na mivki, s spretnostnim kolesarskim poligonom in s pumptrack poligonoma za otroke in odrasle. Na voljo je tudi postaja Olimpijskega komiteja za vadbo na prostem – SI poligon. Tiringer sicer v tem delu mesta vidi največji potencial za razvoj nogometnih dejavnosti.

Na Občini načrtujejo tudi sanacijo stadiona v Športnem parku, za katero pa trenutno ni na voljo dovolj sredstev. »Za obnovo stadiona je Občina pridobila gradbeno dovoljenje. V izdelavi je PZI dokumentacija. Kdaj bo prišlo do izvedbe projekta, pa je odvisno od finančnih zmožnosti Občine ali sofinancerskih sredstev. Prijavili smo se na razpis za šport, a sredstev nismo prejeli,« obžalujejo in čakajo na nov razpis.

Dolgo načrtovana prenova več kot 40 let starega športnega parka v Postojni bo sicer trajala več let; večje posege zahtevata predvsem atletska steza in nogometno igrišče. Tomo Tiringer opozarja zlasti na dotrajanost pred 17 leti nazadnje obnovljene tartanske atletske površine, katere običajna življenjska doba je manj kot 10 let. Večji posegi bodo potrebni tudi na nogometni površini. »Park z zelenico vred je  star več kot 40 let, drenaža je slaba, ob dežju je igrišče v celoti pod vodo,« opozarja Tiringer.

Obnova stadiona bo zagotovo pripomogla še k razvoju vrhunskega športa v občini, vendar bi ta potreboval tudi podporo gospodarstva. »Družbena odgovornost lokalnih podjetij ni zadostna, zaradi pomanjkanja donatorskih sredstev pa je vse na plečih staršev,« ugotavlja Tiringer. V nadaljevanju poda primerjavo: »Samo za profesionalno delovanje enega košarkarskega kluba bi potrebovali toliko denarja, kot ga Občina letno namenja vsem športnim dejavnostim.« Ob tem se lahko Postojna vseeno pohvali z vrhunskimi dosežki v različnih športih.

Fitnes naprava na prostem in drugi manjši projekti

Na Občini v kratkem sicer načrtujejo še nekaj manjših športnih investicij: v pripravi je dokumentacija za igrišče v Hrenovicah, v okviru participativnega proračuna bodo obnovili semafor v športni dvorani Šolskega centra Postojna in košarkarsko igrišče na Rožni ulici ter slednjega prilagodili za mlajše, postavili bodo urbano mizo za namizni tenis na prostem in uredili pumptrack v Planini. 

V sodelovanju z Društvom upokojencev razmišljajo na ŠZ tudi o ureditvi poligona oziroma fitnes naprave na prostem za starejše, vendar bo ta projekt za zdaj počakal na celovitejšo ureditev parka ob Zeleni dvorani.  Sicer so po Tiringerjevih besedah postojnski upokojenci športno zelo dejavni – poleg površin za rekreacijo in šport v Zeleni dvorani uporabljajo tudi druge športne površine in prostore, veliko aktivnosti pa imajo v sklopu Univerze za 3. življenjsko obdobje.