Iz Prepiha: Cerkev sv. Katarine v Velikem Otoku

Prepihova rubrika: tu živimo

Cerkev sv. Katarine v Velikem Otoku

 besedilo in fotografije: Marino Samsa

Podružnična cerkev sv. Katarine stoji sredi vasi Veliki Otok, nad katero se dviguje grič Kacul. Z vrha 598 m visokega griča z lepim razgledom sta lepo vidna 79 m višji Sovič in pod njim matična župnijska cerkev svetega Štefana. Podružnično cerkev z visokim zašiljenim trinadstropnim zvonikom obdaja obzidano pokopališče. V tlorisu pravilno orientirane  stavbe si sledijo prezbiterij z zakristijo na južni strani, ladja in zvonik. V južni  vogal obzidja je stisnjena novejša dvovežna mrliška vežica, stilsko ena lepših na Postojnskem. Stara, nekoč glavna cesta pelje tik ob cerkvi, do katere se spustimo skozi edini vhod v obzidju,   na  nekoliko nižjo pokopališko ploščad. Kovana vrata nas usmerijo po stopnicah do vhoda pod zvonikom.

Sv. Katarina, zavetnica zdrave pameti

Sveta Katarina Aleksandrijska naj bi bila lepa in pametna ženska kraljevega rodu iz Aleksandrije v Egiptu. Na ukaz cesarja Maksensija, ki ga je skušala spreobrniti v krščansko vero, je morala razpravljati o krščanski veri s petdesetimi učenjaki. Govorila je tako prepričljivo, da so se vsi učenjaki spreobrnili, kar je cesarja tako razkačilo, da jo je obsodil na smrt z ostrimi noži na kolesu. Kolo se je razletelo, nakar so jo obglavili. Angeli so njeno truplo odnesli na goro Sinaj, kjer stoji znameniti samostan svete Katarine. Iz njenega groba naj bi pritekalo mleko z zdravilno močjo. Umetniki jo navadno upodabljajo z lesenim kolesom, nataknjenim z meči, zato je zavetnica kolarjev in mlinarjev. 

Starejši viri poročajo, da je v Velikem Otoku na tem mestu stala prej manjša cerkev, prvič omenjena leta 1665, zgrajena v gotskem slogu. Cerkvico so pozneje zaradi večjih potreb podrli in na njenem mestu sezidali večjo. Zvonik, ki stoji v osi fasade, so dozidali  leta 1733. V pritličju se odpira s tremi kamnitimi vhodi. Vhod na zahodni strani je zaključen s sklepnim kamnom, ki ima vklesan Kristusov monogram z letnico 1733. Pravokotni ladji sledi triosminsko zaključen prezbiterij. Od zunaj ga obteka kamnit konzolni strešni zidec, pod delno ohranjenim  vrezanim  oknom je vzidan gotski relief sv. Katarine  Aleksandrijske, izklesan okrog 1470. Cerkev je dolga 17 m, široka pa nekaj več kot 8 m. Zadnje nadstropje trinadstropnega  zvonika, okrepljenega s šivanimi kamnitimi robovi,  je odprto s kamnitima biforama in monoforo na južni strani. Razčlenjena streha zvonika, ki na vrhu nosi jabolko s križem, je iz rdeče pobarvane  pločevine. Iz zvonice vodi v ladjo kamnit polkrožen portal z elegantnimi novejšimi lesenimi dvokrilnimi vrati.

Preprosta, a lepo urejena notranjost

Ladja in za stopnico višji prezbiterij sta banjasto obokana, ločuje ju baročni pilastrski slavolok, okrašen z bisernikom in zaključen s poudarjenim sklepnim kamnom. Pevski kor nad vhodom sloni na dveh kamnitih polstebrih s posnetimi robovi. Nanj se vzpnemo po zavitih stopnicah desno od glavnih vrat, za katerimi stoji kamniti kropilnik na podstavku. Ograja na koru je zidana, sredinski del ima nakazano okrasno balustrado.

Neobaročni  veliki oltar sv. Katarine stebrnega tipa je  leta 1871 izdelal iz rdečkastega marmorja Janez Vurnik starejši. Sliko sv. Katarine v niši (olje na platnu) je leta 1876 naslikala Henrika Langus, varovanka slikarja Mateja Langusa. Ob straneh ju spremljata kipa sv. Apolonije  in sv. Lucije. Stranska oltarja stebrnega tipa z izraženo atiko sta izdelana v poznobaročni tradiciji na začetku 19. stoletja in se odpirata pod kotom v prezbiterij. Levi ima v niši novejši kip Lurške Matere Božje, desni pa kip sv. Florijana. V zakristiji hranijo kipa sv. Andreja in Device Marije z velikega oltarja cerkve sv. Andreja, ki stoji na robu vasi Veliki Otok. Ladjo zapolnjujejo starejše lesene izrezbarjene klopi  v dveh vrstah, po šest na vsaki strani. Ob levi steni prezbiterija je stisnjena starejša, skrbno dodelana lesena klop z zvišanim naslonjalom, dopolnjujeta jo novejša lesena oltarna miza  in ambon. Tlak je sestavljen iz preprostih, nevsiljivih kvadratnih kamnitih plošč. Cerkvene stene so brez križevega pota, saj vsaka nosi dve večji pravokotni okni, ki skoraj v celoti zapolnjujeta dobro osvetljeno notranjost. Poleg glavnega steklenega lestenca visijo iz stropa še tri kovinske svetilke, vpete na treh verižicah. Cerkev je doživela večje  spremembe v 19. stoletju. V času med obema vojnama so za vojne potrebe odvzeli dva zvonova, ostal je le eden. V zvoniku sedaj prepevata novejša zvonova. V tem obdobju so tudi razkrili bakreno streho in jo zamenjali s pločevino. Po zadnji obnovi so osveženi fasadi dodali opečno kritino. Vzorno obnovljeno in oskrbovano cerkev obišče zaradi neposredne bližine Postojnske jame tudi večje število turistov.

Podružnična cerkev sv. Katarine v Velikem Otoku predstavlja središče vasi.

Cerkev krasita poleg velikega oltarja sv. Katarine še stranska, na katerih sta kip Lurške Matere Božje in sv. Florijana.

V zvoniku sedaj prepevata novejša zvonova.