Razstava Veljka Tomana v Parku Postojnska jama

Razstava Veljka Tomana: "Prevoz Rakiškega jambora v Trst"

Turistično društvo Postojna, glavni organizator tradicionalnega postojnskega Furmanskega praznika, je v sklopu svoje 31. prireditve v razširjeni program vključilo spremljajočo razstavo akademskega slikarja Veljka Tomana  na temo Prevoz Rakiškega jambora v Trst. Otvoritev razstave je bila v petek, 5. julija popoldne na Modrijanovi domačiji v Parku Postojnska jama.

Akademski slikar Veljko Toman se je rodil pred osemdesetimi leti v Splitu na Hrvaškem. Po končani Pedagoški fakulteti je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in v nadaljevanju magistriral iz restavratorstva. Ustvarja v različnih tehnikah, dejaven je  tudi kot ilustrator in pedagog. Kot velik ljubitelj narave, ki živi in ustvarja na Rakitni,  se je posvetil krajinarstvu z veliko mero impresivne koloritosti. Na Rakitni so gozdarji pred 130-timi leti v gozdu domačina Opeke posekali in nato z veliko muke prepeljali jambor v ladjedelnico Svetega Marka v Trstu. Rekordni jambor dolžine  64 m je bil namenjen za ladjo Beechdale, njen  lastnik je bil slovenski ladjar Henrik Jazbec. Pot po kateri so prevažali ta izredni tovor čez naše kraje je potekal po nekdanji rimski cesti, imenovani tudi jamborna cesta. Po ravnem so »rakiško leseno pošast«, kakor so nadeli ime izrednemu tovoru številčni firbčni opazovalci, prevažali s šestimi do osmimi pari konj, v klance pa vselej z volovsko  vprego. Zaradi izjemne dolžine so prevozniki imeli nešteto problemov. Pri železniškem podvozu na Rakeku so morali odnašati zadnji, lažji konec jambora. Pri tem je pomagalo štirideset Rakovčanov. Veljko Toman si je, kmalu ko je padla odločitev za likovno obeležje tega dogodka, ogledal lokacijo poseka in prepotoval kraje na poti prevoza do tržaške ladjedelnice.  Razstava je sestavljena iz skic, oziroma večjih črnobelih risb  na papirju in živahno  koloriranih platen večjih dimenzij. Na otvoritvi je Tjaša Blaško na kratko predstavila slikarja, nakar je avtor Veljko Toman slikovito predstavil zasnovo in potek likovnega ustvarjanja, vse skupaj pa začinil z krajšimi, še živimi  zgodbami o tem dogodku iz leta 1894. nekaj svojih vtisov in spominov je podal tudi predsednik TD Postojna Srečko Šajn. Otvoritev je sovpadala z uradnim odprtjem restavracije Slovenski kotiček, na razširjeni ploščadi za Modrijanovim mlinom, kjer je locirana polovica razstavljenih del . Tam se je ob manjši zakuski nadaljevalo druženje obiskovalcev prireditve. V Slovenskem kotičku lahko izbirate med  žlahtnimi  okusi najboljših tipičnih slovenskih jedi, kot so kranjska klobasa, žlikrofi in jota. Da se nebi počutili preveč furmansko si  za posladek privoščite  gibanico ali kremno rezino.

Razstava je bila odprta še naslednji teden in so si jo lahko ogledali številni obiskovalci jame  in furmanske prireditve.

Besedilo in fotografije: Marino Samsa