Prepihova tema meseca: Postojna, urejena in čista?

Prepihova rubrika: Tema meseca

Postojna, urejena in čista?

besedilo: Mateja Jordan

 

Čistoča in urejenost mesta in vasi v občini nista le rezultat (dobrega) dela Občine in za to zadolženih služb, pač pa tudi odraz zavesti prebivalcev in njihovega odnosa do okolja. Najbolj razvpite primere kopičenja smeti na zasebnih zemljiščih puščamo tokrat ob strani in se sprašujemo, kako lahko vsak posameznik prispeva k bolj urejenemu bivalnemu okolju in s tem h kakovosti življenja vseh nas.

 

Za čistočo in urejen izgled mesta v Občini Postojna skrbijo sicer koncesionarska podjetja Kompost,  CPK, Hortikultura in Publikus. Njihovo delo koordinira režijski obrat Občine Postojna, obsega pa pobiranje odpadkov, čiščenje cest in javnih površin, pometanje,  odvoz smeti, košnjo trave ter urejanje zelenic, parkov in dreves. Za čiščenje javnih površin nameni Občina letno okvirno 310 tisoč evrov.

»Koncesionarji opravljajo delo v skladu z letnim in mesečnim planom, na površinah pod pokopališčem pa za pobiranje odpadkov, košenje in ostala opravila skrbijo za to zaposleni na Občini,« pojasnjuje Anže Srebovt iz občinskega režijskega obrata. Podjetja s koncesijami so dolžna opravljati tudi pregledniške oglede in o opažanjih obvestiti Občino. »V skladu s proračunskimi obdobji se nato potrebna dela tudi izvede,« še razlaga Srebovt.

 

Direktorica Občinske uprave (OU) Marina Rebec zagotavlja, da vse naštete službe opravljajo svoje naloge vestno. »Kljub temu smo vedno odprti za predloge, ki jih imajo morebiti občani za izboljšave,« komentira pripombe o neurejenosti in umazanosti mesta. Ob tem poudarja, da sta pri ohranjanju čistega okolja ključnega pomena aktivno sodelovanje in odgovornost vsakega posameznika.

»Tudi sami smo zelo razočarani in zgroženi nad neodgovornimi in malomarnimi dejanji, ki mejijo na vandalizem,« pravi Rebčeva. Zato občane poziva, da spoštujejo javne prostore, ne odmetavajo odpadkov in sodelujejo pri skrbi za čistočo našega kraja. »Le s skupnimi prizadevanji in z ustrezno vzgojo mlajše generacije ter z zgledom lahko ustvarimo bolj čisto in prijetno okolje za vse nas,« je prepričana.

 

Trg bodo uredili še letos

Kljub temu je težko spregledati več zanemarjenih in celo nevarnih točk z razbitimi ploščami in luknjami na Titovem trgu. Po navedbah direktorice OU so za obnovo in ureditev trga v  letošnjem proračunu sicer rezervirali 60 tisoč evrov; načrtujejo zamenjavo poškodovanih plošč in ureditev kanalet za odvajanje meteorne vode ter čiščenje Titovega trga. Nekatera popravila so v tem času tudi že zaključili.

»Trg, ki velja za središče našega mesta, uporabljajo številni uporabniki – organizatorji raznih dogodkov, na njem se odvijajo številne aktivnosti, med njimi na drsališču in poletnem festivalu,« spomni Marina Rebec. Zatrjuje še, da nastale poškodbe sicer sanirajo v najkrajšem možnem času. »Odvisni pa smo tudi od dobave ustreznih novih plošč,« še opravičuje zakasnela popravila.

V oči bode tudi fasada OŠ Miroslava Vilharja. Na njej se od prvega vandalskega napada pred dvema letoma število grafitov samo še povečuje. »Tudi Občino moti porisana fasada, ne samo občane,« pripominja Rebčeva in spomni, da so bile posledice vandalizma na šolskem pročelju že večkrat sanirane in fasada prebarvana, vendar se je neodgovorno početje ponovilo.

»Občina lahko sicer v nedogled namenja proračunska sredstva za popravke in sanacije posledic dejanj, ki jih povzročajo neodgovorneži, vendar je to negospodarno in nevzgojno,« meni sogovornica in obljublja, da bodo rešitev poiskali v sodelovanju s šolo.

 

Smeti je vedno več

Podjetje Kompost v sklopu koncesijske pogodbe že od leta 2010 vzdržuje in čisti javne površine, ulice, poti ter površine za pešce v mestu Postojna in naselju Prestranek. Storitve vključujejo redno čiščenje, pobiranje odpadkov in praznjenje košev, pojasnjuje direktor podjetja Robert Rogič. »Naši zaposleni vsakodnevno praznijo koške in pobirajo večje odpadke. Ob izrednih dogodkih, kot so neurja ali večje prireditve, pa vključimo večje število zaposlenih in pometalne stroje. Vsa dela ob izrednih dogodkih se izvajajo izključno po naročilu Občine Postojna,« še poudarja Rogič.

Evidenca pobiranja odpadkov v podjetju kaže, da je v zadnjih letih vse več smeti na javnih površinah, ob cestah in celo v gozdovih okoli naselij. To potrjuje tudi povečan odvoz smeti na podjetje Publikus, ki je zadolženo za gospodarjenje z različnimi vrstami odpadkov in za odvoz odpadkov z ekoloških otokov.

Po Rogičevem mnenju je  večja količina odpadkov tudi posledica gospodarskega razvoja mesta, najboljši pokazatelj pobranih smeti v celotni občini pa so čistilne akcije. Na njih že vsa leta  prostovoljno sodelujejo in dajejo na voljo vsa razpoložljiva osnovna sredstva za prevoz odpadkov. »Odnos do skrbi za okolje bi bilo treba resno začeti razvijati že pri mladih, saj se največ smeti vsakodnevno pobere ravno okrog osnovnih in srednjih šol,« meni Robert Rogič. Ob tem pohvali organizatorje večjih glasbenih prireditev, ki redno poskrbijo za čiščenje prostora po končanih dogodkih.

Kot še pojasnjujejo na Kompostu, izvaja gradbeni del koncesije Besim Hajdari, s. p.  Skrbi za vsa gradbena in manjša asfalterska dela, za zamenjavo poškodovanih jaškov, granitnih plošč in prometnih znakov, barvanje talne signalizacije ter za zamenjavo in vzdrževanje urbane opreme – košev, klopic, pitnikov itd.

 

Pasji kakci so lastnikova odgovornost

Rogič ne more mimo problematike pasjih iztrebkov. Občina Postojna je zato namestila več košev za smeti z vrečkami za pasje iztrebke. »Vendar je kužkov v mestu vedno več, še posebej klateških, ki se prosto sprehajajo po celem mestu in za seboj puščajo pasje iztrebke,« ugotavljajo na Kompostu.

Predsednica Društva za zaščito Postojna Silva Bajc se strinja, da je tako v Postojni kot tudi v njeni gozdnati in travnati okolici treba zelo paziti, da ne pohodiš pasjega kakca. Kot meni, za to niso krivi samo psi brez lastnika, pač pa tudi lastniki, ki peljejo psa na sprehod brez vrečke za iztrebke v žepu. »Živali za to v nobenem primeru ne nosijo odgovornosti, skrbniki pa jih,« opozarja predsednica društva. Glede tega, razen opozarjanja na družbenem omrežju,  nima nobenih pristojnosti; ima pa jih redarska služba. V zapisih na FB-ju društva opozarjajo, da je lastništvo psa velika odgovornost, tako do živali, ki potrebuje primerno vzgojo in optimalne pogoje bivanja, kot do okolice – na način, da nikogar ne moti. »In med slednje sodijo nepobrani kakci, nenehno lajanje in nenadzorovano gibanje psov. Slednje ima žal prevečkrat tudi negativne posledice,« ugotavlja Silva Bajc.

Vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Neva Šibenik spomni, da lahko redarji sankcionirajo samo v primeru, ko je kršitelj znan. »Kadar je blizu oseba v uniformi, do kršitev ne prihaja,« pravi. To velja tako za lastnike psov kot nemarneže, ki puščajo vreče smeti ob ekoloških otokih ali jih odmetavajo na tla.

 

Površine v zasebni lasti ali lasti podjetij čistijo lastniki

Robert Rogič opozarja tudi na večje površine v zasebni lasti ali s statusom funkcionalnega zemljišča, in so torej last stanovalcev bloka. Zanje kot javna služba Kompost ni pristojen, zato morajo za čiščenje poskrbeti lastniki sami. Isto velja za javne površine, kot sta avtobusna in železniška postaja, kjer delavci Komposta vseeno pogosto poskrbijo za čistočo. Tudi odpadki z avtobusov po zaključeni vožnji končajo v javnih koških, ki so nameščeni tik ob avtobusnih postajališčih. »Kljub rednemu praznjenju koškov pa se ti čez dan vedno znova napolnijo skladno s prihodi in odhodi avtobusov,« ugotavlja Rogič.

Podoben problem je tudi z urejanjem in košnjo zasebnih zelenih površin in tistih okoli bokov. »Naključni obiskovalec Postojne ne more vedeti, da zelenica sredi mesta ni javna površina, in se upravičeno zgraža nad neurejenostjo,« meni Robert Rogič. Spomni na »akcijo« košnje, obrezovanja žive meje in  čiščenja na območju avtobusne postaje, ki so jo v zadnjih letih izvedli na pobudo dveh občank. Rogič se jima zahvaljuje in podobno akcijo napoveduje tudi za letos, saj verjame, da s skupno skrbjo za okolje lahko pripomoremo k lepšemu in čistejšemu mestu.

Urejanje zelenih površin v mestu je sicer v domeni podjetja Hortikultura, ki skrbi za drevesa, grmovnice, cvetoče nasade, gredice, pa tudi za košnjo zelenic, obcestnih zelenih pasov, parkov in krožišč. Frekvenca košenj se izvaja po vnaprej določenem pravilniku, tako je denimo košnja otroških igrišč pogostejša od košnje obcestnega pasu. Ob vremenskih situacijah, kakršna je letos, pa se frekvenca košenj poveča, še razlaga Rogič.

 

Krajevna skupnost opozarja in daje pobude

Tudi na Krajevni skupnosti (KS) Postojna opozarjajo na nekaj najbolj problematičnih točk glede čistoče in urejenosti v mestu – poleg odlagališča na Ljubljanski cesti jih moti umazanija na Trgu padlih borcev, ob mlekomatu pri TPC Primorka ter na železniški in avtobusni postaji. Glede železniške postaje so skupaj s Turističnim društvom že večkrat posredovali na sedežu Slovenskih železnic v Ljubljani, vendar niso prejeli nobenega odgovora. »Še v prejšnjem mandatu smo jim ponudili celo možnost sodelovanja, saj gre za prvo točko, ki jo turist sreča, ko pride k nam z vlakom.  A z njihove strani ni bilo nikakršnega odziva,« obžalujejo na KS.

KS s svojimi predstavniki sicer vsako leto sodeluje pri čistilni akciji po vaških skupnostih in poskrbi tudi za zasaditev cvetja. S koncesionarji pa vzdržuje čistočo pri kulturnih in spominskih obeležjih in skrbi zanje. »Vzgoja in odnos do tujih stvari se začneta pri starših. Tu so še izobraževalne inštitucije, ki bi morale učencem skupaj s starši privzgojiti spoštovanje do narave in do tujih stvari. Kot Krajevna skupnost pa glede urejanja okolja lahko le opominjamo in pošiljamo pobude na Občino.«

 

V Predjami ostajajo za turisti gore smeti in smrad po fekalijah

V sklopu urejanja in vzdrževanja javnih poti in lokalnih cest poskrbi za čiščenje in košnjo ob lokalnih oziroma regionalnih cestah podjetje CPK, sicer pa morajo za čistočo in urejen izgled naselij v občini poskrbeti kar sami vaščani.

Predsednik KS Prestranek Martin Lenarčič ocenjuje, da so naselja v krajevni skupnosti čista in urejena tudi po zaslugi visoke zavesti občanov. Kot opaža, mnogi od njih sami pobirajo odpadke in nasploh skrbijo za čisto in urejeno okolje. Pohvali tudi krajanke, ki skrbijo za ocvetličenje balkonov in okolice hiš. »Enkrat letno se zberemo na čistilni akciji in naselja počistimo skupaj, takrat tudi ročno pometemo ceste,« pravi Lenarčič. V zadnjih letih opaža, da odvrženih odpadkov skorajda ni, obenem pa opozarja na isti problem, kot ga imamo v Postojni.

»V naši krajevni skupnosti so kar tri odlagališča odsluženih avtomobilov, kar je za krajane od vsega najbolj moteče,« opominja Martin Lenarčič.  

V Predjami, ki jo v sezoni obišče tudi več tisoč ljudi na dan, predstavljajo smeti velik problem, pravi Zdravko Širca, predsednik KS Bukovje. Čeprav so takrat aktivni tudi redarji, podjetje Postojnska jama pa skrbi za reden odvoz smeti, ostajajo za turisti vseeno velike količine odpadkov. »Smetnjaki so premajhni, zato smeti odmetavajo poleg, puščajo pa jih tudi pred hišami vaščanov; in ti morajo potem sami počistiti nesnago,« pravi Širca. Dogaja se tudi, da avtodomi enostavno odložijo vrečo smeti ob cesti in odpeljejo, še opažajo v Predjami, kjer ob vsakoletni čistilni akciji naberejo za pol kamiona smeti.

Pobuda Občini, da poskrbi za nove, večje smetnjake, se še ni uresničila. Realizacije projekta za  prenovo vaškega jedra, ki ga pripravljajo na kulturnem ministrstvu, pa tudi še ni na vidiku. Vaščani so ministrstvu sicer predlagali, da bi v sklopu tega projekta uredili tudi potopne smetnjake.  

Širca izpostavlja še problem sanitarij, saj sta za takšno število turistov na voljo le dve mobilni stranišči. »Še slabše je, odkar je novo parkirišče. Turisti se olajšajo kar ob poti, še preden pridejo do vasi,« ugotavlja. Domačini se pritožujejo tudi zaradi smradu po fekalijah, ki po besedah Širce tečejo po meteornih vodah iz sanitarij naravnost v potok.

 

Šole in društva težko delajo čudeže

Postojnski skavti ocenjujejo, da je Postojna v primerjavi z večjimi mesti še vedno relativno čista. Ob aprilski čistilni akciji so bili v primerjavi s preteklimi leti celo presenečeni nad majhno količino smeti ob glavnih cestah, v zadnjem času pa opažajo močno zasmetene ekološke otoke. »Ne vemo, ali je za to krivo dejstvo, da se smetnjakov ne prazni dovolj pogosto, ali kaj drugega. Opažamo pa tudi porast vandalizma, saj so manjši smetnjaki ob glavnih pločnikih pogosto uničeni in odstranjeni.«

Problematičen se jim zdi predvsem odnos mlajših generacij, saj se danes zdi povsem normalno, da smeti in celo hrano mečejo kar po tleh. »Velik problem je tudi ogromna količina cigaretnih ogorkov, ki jih najdemo praktično ob vsaki travni bilki po celotni občini. Če na čistilni akciji sicer nismo nabrali toliko odpadkov, pa bi lahko samo s pobranimi cigaretnimi ogorki napolnili več vreč,« opozarjajo skavti. Izpostavljajo še problem divjih odlagališč, ki se jih ob čistilnih akcijah zaradi velikosti smeti niti ne lotijo.

Skavti so prepričani, da bi moral vsak občan poskrbeti za vestno odlaganje odpadkov, recikliranje ter pobiranje smeti na cestah in ob poteh. Kot posamezniki ali kot društva bi lahko izvedli tudi manjše čistilne akcije večkrat na leto. »Morda bi k večji ozaveščenosti pripomogle tudi kazni za nepravilno odlaganje odpadkov. Verjetno bi te bolj bolele kot kazni za predolgo ali napačno parkiranje,« menijo skavti. Ob tem opozarjajo na pomen družinske in kasneje šolske  ter društvene vzgoje. »Res pa je, da če je že doma odnos do odpadkov in čistoče brezbrižen, potem tudi šole in društva težko delajo čudeže.« 

Skrbi za okolje in ozaveščanju o pomenu trajnostnega ravnanja z odpadki so zavezani tudi taborniki. Vsako leto soorganizirajo čistilno akcijo in aktivno sodelujejo pri odstranjevanju odpadkov iz mestnega okolja. Izvajajo tudi program, po katerem učijo člane pravilnega ločevanja odpadkov in jih ozaveščajo o pomenu skrbi za okolje. Na taborih in drugih akcijah vestno ločujejo odpadke ter poskrbijo, da za njimi v naravi ne ostane nobena smet.

»Čeprav se mesto na prvi pogled zdi čisto in urejeno, se ob podrobnejšem pregledu med čistilnimi akcijami soočamo z velikimi količinami odpadkov, ki se nepravilno odlagajo po mestu,« pravijo taborniki. Največji problem vidijo v odlaganju večjih odpadkov ob travnikih, njivah in vrtovih ter ob glavnih cestah. Kot menijo, lahko k boljši urejenosti mesta prispevajo tako občani kot tudi različna društva. Sodelovanje na čistilnih akcijah, ozaveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki in promocija trajnostnega načina življenja so po njihovem mnenju ključni koraki k bolj čistemu in urejenemu mestu. »Poleg tega bi Občina lahko spodbujala uporabo recikliranja in ločevanja odpadkov ter zagotavljala ustrezne zabojnike za ločeno zbiranje smeti tudi po okoliških poteh.«

Pri ohranjanju čistega in urejenega okolja ima izjemen pomen vzgoja mladih, so prepričani v društvu tabornikov. Najpomembnejša se jim zdita dober zgled in ozaveščanje o pomenu skrbi za okolje  – tako lahko mladi v procesu ohranjanja čistega in urejenega mesta postanejo aktivni udeleženci.