Odpihnimo dvome o vetrni energiji

Vetrna energija je neizogiben del naše prihodnosti. Ob njenem razmahu v zadnjem desetletju pa ta način proizvodnje energije spremljajo tudi številni dvomi in polresnice. Je vetrna energija draga in nezanesljiva? Kako velik vpliv imajo vetrnice na smrtnost ptic in ali je zvok, ki ga vetrnice oddajajo, res škodljiv za ljudi? Spoznajmo nekaj dejstev o vetrni energiji.

Vetrna energija je nepogrešljiv del energetskega sistema. Po podatkih Inštituta Ember je vetrna energija v letu 2023 predstavljala 17,6 % vse proizvedene električne energije v Evropski uniji in zagotavlja delovna mesta več kot 300.000[1] ljudem, tudi na nekaterih gospodarsko najbolj prikrajšanih območjih Evrope. Razmah vetrne energije spremljajo velika znižanja stroškov, zato postaja vse bolj konkurenčna in je skupaj z ostalimi obnovljivimi viri energije trdno zasidrana kot eden najcenejših virov[2]proizvodnje elektrike.

Obnovljivi viri so najbolj domač vir energije

V vedno bolj nestanovitnem svetu nadzor nad našo energetsko varnostjo ne bo nepomembno vprašanje. Vetrna energija zmanjšuje odvisnost od uvoženih virov energije, lahko postane hrbtenica našega energetskega sistema in skupaj z ostalimi obnovljivimi viri zagotavlja čisto, varno, cenovno dostopno in domačo energijo.

Električne napeljave in visoke stavbe krive za več smrti ptic kot pa vetrnice

Eden najpogostejših dvomov v zvezi z vetrno energijo je, da predstavlja hudo grožnjo pticam in netopirjem. Res je, da vetrnice lahko predstavljajo grožnjo pticam, če so nepremišljeno postavljene v njihove življenjske prostore ali na migracijske poti. Prav zato je pomembno, da je lokacija vetrnice skrbno izbrana, upoštevajoč vsa okoljska tveganja. S tehnologijami, ki pticam preprečujejo, da bi se približale lopaticam ter turbinami, ki so opremljene s senzorji za ustavitev, ko je v njihovi bližini jata ptic, lahko poskrbimo, da so ptice čim manj ogrožene. Sicer pa so električne napeljave, visoke stavbe, avtomobili in mačke pticam še vedno bolj smrtonosne kot vetrna energija[3].

O škodljivosti hrupa ni dokazov

Tehnološki napredek prinaša tudi vse tišje vetrnice. Vetrne turbine pri delovanju oddajajo zvok s frekvencami, običajno nižjimi od 20Hz[1], kar je pod spodnjo mejo človeške slišnosti. Mehanski hrup turbinskih generatorjev je zdaj skoraj neslišen, edini hrup povzroča šviganje pri vrtenju turbin. Študije[2]na Škotskem so pokazale, da na razdalji 350 metrov vetrnica ni nič bolj hrupna kot prometna cesta, oddaljena 5 km. Na razdalji 300 metrov je turbina tišja od večine domačih hladilnikov. Opravljenih je bilo veliko študij o vplivih hrupa vetrnih turbin na zdravje. Nihče ni našel dokazov[3], da hrup vetrnih turbin škoduje zdravju ljudi. Pri upoštevanju postavitve vetrnice je izjemno pomembno tudi, da so vetrnice oddaljene od naselij vsaj 1 km, pri tem pa se mora upoštevati vse naravne danosti, npr. v hribovitem svetu je ta razdalja lahko manjša, v ravninskem pa tudi večja, saj zvok potuje dlje.

Veter in sonce sta brezplačna

Cena energije, proizvedene iz vetra, strmo pada in se bo po napovedih[4] v prihodnjih letih le še nižala. Vetrna energija je poceni zaradi hitrega tehnološkega razvoja turbin, ki postajajo vse bolj zmogljive in učinkovite, zelo nizki pa so stroški delovanja. Veter in sonce sta obnovljiva vira energije, ki ju ni potrebno uvažati, poleg tega se med seboj dopolnjujeta - sončne energije je največ na voljo podnevi, medtem ko je vetrna energija čez dan bolj dosledna, poleg tega pa piha tudi ponoči.

Kombinacija sonca in vetra za zanesljivo oskrbo z energijo

Če združimo oboje, lahko ves čas izkoriščamo obnovljivo energijo sonca in vetra, kar zagotavlja zanesljivejšo in neprekinjeno oskrbo z električno energijo. Izkoriščanje več različnih obnovljivih virov energije omogoča raznoliko energetsko mešanico, kar povečuje stabilnost in odpornost omrežja. Za razogljičenje našega energetskega sistema ne bo dovolj le vetrna ali le sončna energija, temveč kombinacija obeh, ki delujeta v tandemu.

Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija