Pomembno je vsako drevo

Pomembno je vsako drevo

 besedilo: Mateja Jordan

Čeprav Postojno obdaja gozdnat obroč, si tudi samo mesto težko predstavljamo brez dreves in zelenih površin, saj blagodejno vplivajo na naše počutje, obenem pa  opravljajo še številne druge pomembne naloge. Rastline, zlasti drevesa, ščitijo pred negativnimi vplivi urbanizacije: pomagajo pri čiščenju zraka in odvajanju padavinskih voda, zmanjšujejo hrup in uravnavajo klimatske vplive – poleti hladijo ozračje in ščitijo pred UV sevanjem, pozimi umirjajo vetrove. Poleg ekološke in okoljske funkcije so pomembni tudi ekonomski učinki – zmanjševanje stroškov za javno zdravje, ogrevanje in hlajenje ter dvig vrednosti nepremičnin. Vsi programi za razvoj mest zato vključujejo tudi ideje o sonaravnem in trajnostnem razvoju.

Pri načrtovanju in urejanju zelenih površin sledi Občina Postojna Občinskemu prostorskemu načrtu (OPN). Ta izpostavlja tudi ohranjanje odprtih, zelenih in rekreacijskih površin v mestnem središču, tako da so po naravnih koridorjih povezane v prehoden zeleni sistem, kot imenujejo preplet zelenih površin krajinski arhitekti.

Kot določa prostorski dokument, mora oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih površinah znotraj starih delov naselij  temeljiti na uporabi tipičnih elementov notranjske urbane krajine, ureditve v novejših delih mesta pa so lahko zasnovane bolj ambiciozno in sodobno. Posebna skrb je posvečena drevesom, zato je treba pri zunanjih ureditvah paziti, da njihov obstoj ni ogrožen. Če je posek katerega od dreves vendarle neizogiben, ga je nujno treba nadomestiti, še piše v OPN. Ta še posebej izpostavlja ohranjanje obstoječih zaščitnih vegetacijskih pasov, pomembnih za strukturo naselij, ter narekuje zasaditve avtohtonih vrst, zlasti v drevoredih. 

Normative za zagotavljanje odprtih zelenih površin v mestnem središču Postojna, predpisane v OPN, je treba pri načrtovanju novih prostorskih ureditev nujno upoštevati kot minimalna določila, pojasnjuje občinska urbanistka Aleksandra Rode Turšič. »Trend novega prostorskega načrtovanja pa je, da se zagotavlja čim več, po možnosti večjih javnih zelenih površin, na katerih se lahko odvijajo tudi športne in rekreacijske dejavnosti,« opisuje aktualne smernice in opozarja tudi na določene omejitve. »Manjše parkovne in zelene površine, ki imajo značaj javnih odprtih zelenih površin, lahko urejamo za vse uporabnike prostora v okviru zunanje ureditve okoli javnih ali poljavnih objektov samo, če so ta zemljišča javna ali v lasti oz. v upravljanju Občine Postojna.«

Koncept zelenega sistema

Ta koncept vključuje tudi OPN Občine Postojna in predvideva raznolike potrebe prebivalcev po športu, rekreaciji in drugih dejavnostih. Pri njegovi zasnovi je treba upoštevati osnovne značilnosti mesta, kot so nepozidana stavbna zemljišča v naseljenem območju; med njimi je kar nekaj takih, ki jih je treba varovati in trajno ohranjati kot zelene površine. Pomembna je še bližina primestnih gozdov, zlasti Soviča in mokrišč ob Pivki, pa tudi drugih odprtih površin, ki se jih ohranja kot rekreacijsko zaledje naselja.

V Postojni imamo kar nekaj bolj ali manj negovanih drevoredov in te je treba po mnenju strokovnjakov vsekakor ohranjati in nadgrajevati. OPN šteje med najpomembnejše zlasti tiste ob mestnih vpadnicah in drugih pomembnejših cestah, veliko vlogo pa imajo tudi  drevoredi ob pomembnih peš in kolesarskih povezavah v zaledje. »Drevorede se postavlja ob vseh glavnih ulicah, ki členijo urbano strukturo in so prometno pomembnejše. Na določenih odsekih, kjer je nemogoče urediti drevored v celi potezi, bi ga poskušali vzpostaviti mestoma, kjerkoli bi bilo to možno, na primer z zasaditvijo manjših dreves, tako da bi kljub temu dobili členitev urbane strukture,« določa OPN. Ta narekuje tudi nujno ohranjanje posameznih dreves v samem mestu.

Namesto drevesa ­– drevo

Pri načrtovanju in izgradnji novih objektov naj bi se zato kar v največji mogoči meri ohranjala obstoječa zasaditev. Na Občini pojasnjujejo, da to ni vedno mogoče, kot denimo v primeru gradnje prizidka k OŠ Antona Globočnika ali novega vrtca. Tudi v Gregorčičevem drevoredu je za ureditev parkirišč ob vrtcu padlo kar nekaj dreves; nadomestitev nekaterih manjkajočih zdaj na Občini načrtujejo v sklopu aktualnega participativnega proračuna. Žal pa pred leti niso našli rešitve niti za niz cipres na pokopališču, saj so na njihovem mestu zgradili nov podporni zid, tega pa nato ozelenili z bršljanom.

Občinski sodelavci zatrjujejo, da skrbi za drevesa vseskozi namenjajo veliko pozornosti; še posebej so se jim posvetili v preteklih dveh letih v okviru projekta Moja Občina. »Na predlog Karin Hojker je bilo v projektu »Drevesa za prihodnost« zasajenih 6 dreves. Na predlog »Drevesa v Postojni – naši najboljši sosedi« predlagatelja društva Drobnovratnik pa je bilo, skladno z arborističnim mnenjem podjetja Arboretum Volčji potok, v prvi fazi odstranjenih 28 dreves, nevarnih za ljudi in okolico,« je pojasnila višja svetovalka na postojnski občini Tanja Vasilevska Jagunić. Drevesa so imela bodisi poškodovan koreninski sistem bodisi so bila posušena oziroma nevitalna, pojasnjuje sogovornica. Ob tem  zagotavlja, da vsako podrto drevo skušajo nadomestiti z novim, saj se zavedajo njihovega vpliva na počutje prebivalcev in vloge pri dopolnjevanju mestne arhitekture.

Naši najboljši zeleni sosedje

V zadnjih desetih letih so na območju občine zasadili krepko čez 400 dreves, največ na Tržaški cesti (68), na Titovi cesti (66), ob pokopališču (42), na Jamski cesti (29), na Vojkovi ulici (18), na Titovem trgu (17), na Ljubljanski cesti in ob Cesti v Staro vas (15), v Gregorčičevem drevoredu (14) in v Sončnem parku (13). Mlada drevesa rastejo še na Prečni, Kosovelovi, Stjenkovi, Reški in Volaričevi cesti, na Cesti na Kremenco, na Ulici Prekomorskih brigad, Ulici Nova vas, v Senčnem parku in ob Zdravstvenem domu.

V sklopu participativnega proračuna je Občina za zasaditev dreves v mestu doslej zagotovila 26 tisoč evrov, za ozelenitev bo letos namenila še dodatnih deset tisočakov. V okviru sporazuma s koncesionarjem pa skrbi za drevesa namenjajo letno 25 tisoč evrov.  

V zadnjem delu projekta »Drevesa v Postojni – naši najboljši sosedje« so lani zasadili 37 dreves različnih vrst. Skrbno jih je izbrala skupina strokovnjakov, v kateri so sodelovali arborist, krajinski arhitekt, gozdar, ekolog in biolog. Člani društva Drobnovratnik so skupaj s strokovnjaki  poiskali primerne lokacije in glede na posamezno rastišče izbrali primerne drevesne vrste. »Kar 12 vrstam pripadajo ta drevesa, in tako prinašajo tudi dodatno pestrost v mesto,« je prepričana predsednica društva Špela Koblar Habič.

Kot je razložila, so projekt zasnovali v treh sklopih: leta 2022 so strokovnjaki določili in odstranili nevarna drevesa ob Jamski, Kolodvorski in Ljubljanski cesti ter v parku in jih nadomestili  z mladimi drevesi. »Nevarnih dreves je v Postojni še kar nekaj, ampak jih za zdaj pristojni žal ne opazijo,« opozarja Koblar Habičeva, razočarana nad odzivom v drugem, izobraževalno obarvanem sklopu projekta.  »Pričakovali bi, da se bodo delavnic udeležili projektanti, gradbinci, naročniki v javnih institucijah in drugi, ki se pri svojem delu srečujejo s to problematiko. Žal niso prepoznali priložnosti.«

Z novimi drevesi pa Postojna dobiva, po mnenju sogovornice,  malo več prepotrebnega zelenja. »Drevesa bodo dajala vsako leto malo več sence, malo bolj umirjala vetrove in hladila pregrete ulice ter mimoidočim nudila lepše poglede,« je prepričana predsednica Drobnovratnika. Hkrati upa, da bodo mlada drevesa deležna vse potrebne nege. Kot so se naučili na več delavnicah v izvedbi najboljših slovenskih arboristov, je za drevesa v mestu najpomembnejše, da jim takoj na začetku nudimo vso skrb in podporo – kakovosten rastni substrat, oporo in pogosto zalivanje, da se dobro ukoreninijo in nas potem več desetletij razveseljujejo. »Drevesa so kot otroci: če jih od mladega lepo vzgajaš in jim nudiš dobre pogoje za življenje, kasneje z njimi nimaš ne problemov ne dela, ampak veliko veselja in ponosa,«  je še ponazorila Špela Koblar Habič, po poklicu univ. dipl. inženirka gozdarstva.

Drevesa zahtevajo stalno pozornost

Načrtovanje zelenih površin v urbanih naseljih je na ravni prostorskega načrtovanja uveljavljeno že vrsto let. Krajinski arhitekti pa opozarjajo, da mora zeleni sistem zaživeti tudi in predvsem v praksi. Poskrbeti je torej treba, da je v mestih in naseljih dovolj zelenih površin. Obenem morajo biti te kakovostne, večfunkcionalne in medsebojno povezane. Pomembno je tudi, da jih dobro upravljamo in vzdržujemo.

Tanja Vasilevska Jagunić zagotavlja, da si na Občini vseskozi prizadevajo za urejeno in predvsem  varno podobo naših zelenih površin, zato veliko pozornosti namenjajo tudi preudarnemu in strokovnemu pregledu dreves. Tega zagotavlja koncesionarsko podjetje Hortikultura Sežana, saj ima z urbanim – parkovnim drevjem skoraj 30-letne izkušnje in zaposluje arboriste, inženirje vrtnarstva in krajinske arhitekte.

Inženir vrtnarstva Robert Rogič iz Hortikulture potrjuje, da drevesa redno pregledujejo, negujejo in po potrebi ustrezno ukrepajo; v primeru odmrlih ali v prometnih nezgodah poškodovanih dreves jih tudi odstranijo. Po strokovnjakovih besedah je za naš prostor primernih zelo veliko drevesnih vrst, razen sredozemskih. »Pri njihovem umeščanju je treba paziti na agresiven koreninski sistem ter višino in obseg krošenj, ko se razrastejo,« še opozarja. »Zelene javne površine postajajo vse bolj pestre; v zasaditve vnašamo več različnih rastlin hkrati, ker želimo okrepiti biotsko pestrost, s čimer pomagamo naravi pri ohranjanju vrst.«

Postojnčani pogrešajo vsako drevo, ki v mestu pade zaradi različnih posegov, zaposlene na Občini pa pogosto opozarjajo na površine, kjer je preveč asfalta ali betona in premalo zelenja.

Po besedah Tanje Vasilevske Jagunić so hvaležni za vse pobude in opozorila, ki prihajajo od nekaterih posameznikov, najpogosteje pa  iz vrst članov društva Drobnovratnik. 

Pohabljena drevesa so lahko nevarna

Postojna je obkrožena z gozdovi, v samem mestu pa je relativno malo zelenih površin, ocenjuje Špela Koblar Habič. »Nimamo kakšnega večjega parka, zato je vsako, še sploh odraslo drevo izjemno dragoceno, saj šele takrat opravlja polno funkcijo. Ta pa ob podnebnih ekstremih še toliko bolj pridobiva na pomenu,« poudarja. Zatem opominja, da mesto z veliko zelenih površin na splošno deluje bolj prijazno, tako zaradi pomirjujoče zelene barve kot zaradi ptic, ki posedajo v njihovih krošnjah. Ravno v parku pri pošti vidi še veliko praznega prostora za nove zasaditve.

Ob tem spomni še na eno postojnsko posebnost – uničujoči žled, ki je pred desetimi leti strahotno prizadel tudi skoraj vsa mestna drevesa. »Drevesa so preživela, poškodbe pa se poznajo še danes – tako tiste ob lomljenju kot tiste zaradi sanacije, ki je potekala intervencijsko in ni bila dovolj strokovna,« opozarja predsednica društva. »Ta drevesa so pohabljena in zato nekatera tudi nevarna.«

Kar nekaj je še »škrbastih« drevoredov, saj odstranjenih dreves niso nadomestili, denimo na Titovi cesti ali v Gregorčičevem drevoredu; tam za drevesi ostajajo prazni granitni obroči v asfaltu. »Ta drevesa so zelo šibka, sploh če jih primerjamo s tistimi na starih fotografijah, ki so bila zelo košata in mogočna. Problem je tudi v tem, da imajo preslabe pogoje v območju korenin, saj so 'zaasfaltirana'; to velja tudi za drevesa na nekaterih drugih območjih, na primer pred Primorko.«

Člani društva pogosto opozarjajo tudi na nestrokovnost pri negi dreves, na primer ob obrezovanju platan pri trgovskem centru Mercator pred nekaj leti ali topolov pri Postojnski jami. »Tam se natančno vidi, kako so drevesa pohabljena, čeprav je poseg po naročilu lastnika opravljalo neko koncesionarsko podjetje. Naredili so škodo, ki se je ne da več popraviti. Drevo, ki mu odrežeš debele veje, je pohabljeno za zmeraj in bo zato umrlo bistveno prej,«  je prepričana Koblar Habičeva.

Ob tem meni, da bi se varovanje odraslih dreves moralo začeti pri investitorju in projektantu: spomni na investicije in gradnje, popravila cest ter urejanje kolesarskih poti, pri čemer gradbena dela potekajo veliko preblizu debel. »Ko so enkrat stroji pod drevesom, ni mogoče več veliko rešiti,« svari.

Preveč »zadušenih« in obglavljenih dreves

Z društvom občasno sodeluje tudi strokovnjak – arborist Andrej Samsa iz Planine, sicer zaposlen v gozdarskem podjetju Tisa Ljubljana. Tudi sam je pozoren na nekatere nepravilnosti, predvsem pri zasaditvi in obrezovanju dreves v Postojni. Po njegovem mnenju je še posebej pomembna izbira kakovostne sadike in to je treba posaditi v kakovostno zemljo na primernem in dovolj prostornem mestu. »Najpogostejša napaka je, da se sadike zakopljejo pregloboko in se jih tako dobesedno zaduši,« opaža strokovnjak s 15-letnimi izkušnjami v arboristiki.  

Velika in nepopravljiva škoda pa po strokovnjakovem mnenju nastaja tudi pri obrezovanju, predvsem na zasebnih zemljiščih, na primer okoli blokov, kjer izbirajo različne izvajalce brez izkušenj. »Največji problem je nestrokovno obrezovanje – obglavljanje dreves, saj bi bilo v več kot tričetrt primerih dovolj obrezati samo suhe veje in poganjke okoli debla, sveže veje pa niso nevarne,« zagotavlja. Hkrati svetuje, da se vsako drevo obravnava posamezno, čeprav raste v drevoredu. »To pa seveda zahteva več pazljivosti in časa,« se zaveda Andrej Samsa. Meni, da bi pri tovrstnih opravilih vsaj Občina morala sodelovati s strokovnjakom, specializiranim prav za drevesa.