Odprli so informacijski portal v spomin ameriškim letalcem

V Parku vojaške zgodovine v Pivki so v petek, 9. junija, slavnostno odprli informacijski portal, ki predstavlja nekakšen kataster vseh padlih ameriških letal med drugo svetovno vojno na slovenskem ozemlju. Razstavo sta slovesno odprla predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in naš rojak, upokojeni general ameriškega letalstva Frank Gorenc

V Sloveniji je v zadnjem času postala zelo aktualna zgodovinska tema o padlih letalih med 2. svetovno vojno, o usodi njihovih posadk, pa tudi izrabi velikih količin materiala, ki so dobesedno padle z neba. Med padlimi letali prednjačijo ameriška, saj jih je na območju današnje Republike Slovenije padlo kar 142. Na lokacijah padcev letal je bilo v zadnjem času postavljeno več spominskih obeležij, vrstijo se proslave in spominska srečanja (srečanje Pahor – McCain v začetku aprila), izšlo je več knjig … Kljub temu pa na Slovenskem ni celovitega pregleda te tematike, sploh pa ne celovitega muzejskega prikaza. V Parku vojaške zgodovine so se zato odločili pripraviti informacijski portal, ki bo predstavljal nekakšen kataster vseh padlih ameriških letal med 2. svetovno vojno na slovenskem ozemlju. Portal poleg interaktivne karte z vrisanimi lokacijami zajema tudi osnovne podatke o padlih letalih, usodi posadk, navezavo na vire … Portal omogoča nadgrajevanje z novimi podatki in fotografijami, že v prvi fazi pa bodo štirje primeri podrobneje obdelani (Logatec, Jelični Vrh pri Idriji, Andraž nad Polzelo, Dobrna). Za vzpostavitev tega portala so kandidirali ma razpisu za nevladne organizacije pri ameriškem veleposlaništvu in pridobili sredstva za njegov zagon.

Pri zbiranju informacij širom Slovenije je več zasebnih zbiralcev in raziskovalcev te zgodovinske teme ponudilo svoje zbirke, zato so se odločili postaviti stalno razstavo, ki bo skupaj s prej opisanim informacijskim portalom predstavljala celovit muzejski prikaz tega dela nacionalne zgodovine. Razstava na 120 m2 tako z eksponati kot z multimedijskimi sredstvi na sodoben in atraktiven način obiskovalcem podaja tako splošen prikaz zgodovinskega dogajanja kot posamezne zgodbe. Ena med njimi je npr. zgodba Jurija Kraigherja, ki je bil rojen v naši neposredni bližini, v Hraščah pri Postojni leta 1891 in je bil v 1. svetovni vojni pilot avstro-ogrskega vojaškega letalstva, kasneje pa se je odselil v ZDA. Tam je nadaljeval kariero vojaškega pilota in bil med 2. svetovno vojno letalski polkovnik. Nadrejeni so mu zaupali nalogo osnovanja enote, ki bi vodila reševanje sestreljenih letalcev. Z uspešno izvedbo naloge je bilo tako rešenih skoraj 2.500 letalcev.

Razstava je brez dvoma primer dobrega sodelovanja, saj združuje več zasebnih zbirk, pa tudi podatke in eksponate iz državnih institucij (Muzej novejše zgodovine Slovenije, Center za preventivno arheologijo).

Razstavo sta slovesno odprla predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in naš rojak, upokojeni general ameriškega letalstva Frank Gorenc, ki je v svojem govoru dejal naslednje: »… Med 2. svetovno vojno bi lahko vsako misijo ameriških letalcev označili s frazo 'do pekla in nazaj'. Bilo je nevarno in tvegano. Moral si biti neizmerno pogumen, ker so bile možnosti preživetja majhne. Ameriški letalci so bili potolaženi z mislijo, da imajo možnost preživetja, če njihovo poškodovano letalo pride do slovenskega zračnega prostora. Tukaj so bili dobrodošli in Slovenci so jim priskočili na pomoč. To zavedanje jim je dalo hrabrost in dodatno moč, da so dan za dnem nadaljevali s svojimi misijami. …«. Dr. Miro Cerar je poudaril, da je reševanje ameriških letalcev s strani slovenskih partizanov "eden najbolj pristnih odnosov, ki povezujejo Slovenijo in Združene države Amerike!", Parku vojaške zgodovine pa se je zahvalil za prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine in prijateljskih medčloveških odnosov.

Posebnost kulturnega programa je bil tudi nastop pritrkovalcev iz Vitanj, ki so pritrkovali na onesposobljeno in izpraznjeno ameriško bombo, ki je več desetletij nadomeščala zvon v njihovi cerkvi Sv. Antona. Slovensko pritrkovanje kot naša nacionalna posebnost na ameriški bombi je zazvenelo kot sporočilo miru, kot pozdrav svobodi in demokraciji ter tudi v večen spomin tako padlim ameriškim letalcem kot vsem drugim žrtvam vojne.