Prepih izpostavlja: Zdravje v občini
Zdravje v občini: preventiva se (ponekod) že pozna
Izsledki letošnjega projekta Zdravje v občini za Občino Postojna so zelo podobni lanskim. Večina parametrov je v zlati sredini, nekaj odstopanj od slovenskega povprečja je le pri nekaterih kazalnikih. Tokrat Postojna izstopa po nizkem številu srčnih in možganskih kapi; tudi zdravil, predpisanih zaradi povišanega krvnega tlaka in proti strjevanju krvi, je pri nas precej manj kot drugod v Sloveniji. Še vedno je zaskrbljujoča podpovprečna odzivnost v presejalnih programih Zora in Dora, odzivnost v programu Svit pa je letos že nad slovenskim povprečjem. Na Postojnskem je tudi manj bolezni, ki jih lahko neposredno pripišemo uživanju alkohola in manj novih primerov raka na želodcu. Manj razveseljivo pa je opazno povečanje primerov klopnega meningoencefalitisa.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želijo z vsakoletnim pregledom ključnih kazalnikov zdravja občanov v primerjavi z regionalnim in slovenskim povprečjem spodbujati k aktivnostim za promocijo in krepitev zdravja pri prebivalcih. Ugotovitve lahko lokalnim skupnostim služijo kot opomnik in usmeritev, zlasti pri načrtovanju preventivnih dejavnosti.
Direktorica postojnskega Zdravstvenega doma (ZD) Irena Vatovec ne opaža posebnih odstopanj od prejšnjih let. Očitno pa je, da se v občini Postojna (tudi v primerjavi s Pivko) predpisuje manj zdravil zaradi povišanja krvnega tlaka in proti strjevanju krvi. »Glede na to, da je v občini tudi bistveno manj srčnih in možganskih kapi, to očitno pomeni, da populacija teh zdravil ne potrebuje. Če bi mi predpisovali manj zdravil, čeprav bi bila ta potrebna, bi bilo obeh vrst kapi več, pa ni tako, ampak nasprotno,« ugotavlja zdravnica. V primerjavi s kazalnikom za Slovenijo (2,4) je 1,6 primerov možganskih kapi na 1000 prebivalcev med 35. in 74. letom zelo spodbudna številka; podobno je pri srčnih kapeh, saj je slovensko povprečje 2,0, v naši občini pa je bilo lani 1,5 primerov na 1000 prebivalcev.
Vatovčeva ne more zanesljivo trditi, da se pri teh številkah že pozna učinek dolgoletnih preventivnih prizadevanj, dejstvo pa je, da se je prav postojnski ZD kot eden prvih v Sloveniji že pred 15 leti začel bolj intenzivno ukvarjati s promocijo za zdrav način prehranjevanja, zadostno gibanje, prenehanje kajenja in redne preventivne preglede. Čeprav so to še vedno samo ugibanja, kot opozarja, se ji zdijo številke precej ugoden pokazatelj.
Jasno pa je, da bi se morali v ZD še bolj posvetiti promociji cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, saj je število hospitalizacij zaradi te bolezni letos še vedno visoko, četudi nižje od lanskega (14,6 proti 7,3 na 100.000). »Čeprav je bistven razlog v tem, da smo regija z največjim številom okuženih klopov, je na Pivškem primerov precej manj (4,1),« primerja direktorica in za naslednje leto napoveduje še širšo promocijsko akcijo. »Cepljenje tudi sicer ponujamo in oglašujemo, možno je tako pri osebnih zdravnikih kot v referenčnih ambulantah in tudi v NMP, zato težava ne more biti v dostopnosti. Ker pa je cepljenje plačljivo, je lahko tudi to eden od faktorjev,« domneva Vatovčeva.
Med podatki NIJZ izstopa tudi še vedno slabša odzivnost v presejalnih programih za odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora in državnem presejalnem programu za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora. Odzivnost v prvem je letos spet padla in je že za 6,4 odstotka nižja od slovenskega povprečja (65,3 proti 71,7). V primerjavi s Slovenijo (78) pa zaostaja tudi sicer nekoliko boljša odzivnost v drugem programu (73,8). Čeprav to področje v občini pokriva Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo, pozivajo k pregledom tudi v ZD. Bolnišnica skrbi za promocijo v svojih ginekoloških ambulantah, dejstvo pa je, da ne morejo doseči celotne populacije, zato se bodo promociji programov intenzivneje posvetili tudi v ZD oziroma Centru za krepitev zdravja. »Sama vabila očitno ne zadostujejo, zato je treba ženske na nek način že prej pripraviti do tega, da se odločijo za preventivni pregled,« je prepričana Irena Vatovec. Na tem področju vidi v naslednjih letih še veliko dela.