Leta 2050 bi potrebovali tri planete, če bi hoteli zadostiti svojemu potratnemu življenjskemu slogu.

5. junij je svetovni dan varstva okolja. Na ta dan se še posebej poudarja pomembnost varovanja okolja, varstva Zemlje. Letošnji dan varstva okolja močno nagovarja posameznika: spodbuja ga k odgovornosti pri skrbi za naš planet in želi okrepiti njegovo zavedanje o tem.

Obeleževanje svetovnega dneva varstva okolja je za Združene narode (ZN) najpomembnejša priložnost za krepitev in spodbujanje zavedanja o pomenu skrbi za okolje. Z nagovarjanjem posameznika in njegovih individualnih dejavnosti za varovanje okolja se trud posledično združuje v skupno moč s pozitivnimi učinki na Zemljo. Kot je rekel generalni sekretar ZN Ban Ki-Mun: »Čeprav se zdijo individualne odločitve majhne glede na globalne nevarnosti in trende, so mogoče velikanske spremembe, ko milijarde ljudi združijo moči v skupnem cilju.«

»Sedem milijard sanj. En planet. Trošimo odgovorno.«

Nosilna tema letošnjega svetovnega dneva varstva okolja neposredno nagovarja odgovorno in učinkovito ravnanje z naravnimi viri in spodbuja trajnostni razvoj. Blaginja človeštva, okolja in delovanje gospodarstva so odvisni od našega ravnanja z razpoložljivimi naravnimi viri. Vse več dokazov pa kaže, da trošimo precej več naravnih virov, kot bi jih smeli, če želimo ohraniti okolje vsaj v takem stanju, kot je danes. Glavna nosilca sprememb sta rast števila prebivalstva in gospodarski razvoj. Pri ohranitvi sedanje potrošnje in proizvodnih vzorcev bi ob predvideni rasti prebivalstva leta 2050 potrebovali tri planete, da bi vzdrževali naš sedanji življenjski slog. »Trošiti odgovorno« pomeni živeti v okviru nosilnih sposobnosti planeta, omogočiti zdravo prihodnost, v kateri se lahko uresničijo sanje.

Skrb za vodo, energijo in hrano – naša vsakodnevna odgovornost

Voda, energija in hrana so letos poudarjene vsebine trajnostnega ravnanja. Kako skrbimo za okolje v Sloveniji? Koliko smo v tem trajnostni? Na Statističnem uradu odgovarjamo na ti vprašanji s prepletajočimi se kazalniki trajnostnega razvoja in kazalniki zelene rasti.

Slovenija in trajnost

Voda, najosnovnejša dobrina in osnova življenja, nam je kot razpoložljiva pitna voda na razpolago le kot 0,5 % vse vode na Zemlji. Gospodinjstva so majhni porabniki vode, vendar rast prebivalstva in potratna raba vode že presegata učinke tehnologij varčne rabe vode. Onesnaževanje voda presega njene samočistilne sposobnosti. Kazalnik »razpoložljivi sladkovodni viri na prebivalca« kaže, da smo imeli teh virov v Sloveniji v letu 2011 11.280 kubičnih metrov na prebivalca, vendar je bila ta količina za 35 % manjša kot v prejšnjem letu. Kazalnik »vodna produktivnost«, ki predstavlja razmerje med bruto domačim proizvodom in količino vode, dobavljene iz javnega vodovoda, kaže, da je ta leta 2013 znašal 145 evrov na kubični meter, kar je za 3 % manj kot v prejšnjem letu.

Na svetovni ravni raba energije narašča, najhitreje v prometu. »Končna poraba energije« v Sloveniji je po letu 2008 upadla in je po zadnjih dosegljivih podatkih leta 2013 znašala 2,4 toe/prebivalca, kar je 11-odstotni upad glede na leto 2008. »Delež obnovljivih virov v končni porabi energije« se v zadnjih letih enakomerno povečuje in je leta 2013 znašal 13,7 %. S kazalnikom »emisijska produktivnost«  prikazujemo razmerje med bruto domačim proizvodom in izpusti toplogrednih plinov brez odbitkov. Emisijska produktivnost se je z leti povečevala in je leta 2012 dosegla vrednost 1,27 EUR na kilogram ekvivalenta CO2.

Tudi pri hrani se kaže naš odnos do okolja, in to od proizvodnje hrane do naše končne porabe. Kmetijska proizvodnja in živilskopredelovalna industrija vplivata na okolje s porabo energije in vode, z onesnaževanjem (pesticidi, izpusti CO2, degradacija okolja). Pri končni porabi hrane pa kaže naš odnos do okolja odpadna hrana. Razveseljivo je, da se količina odpadne hrane v Sloveniji manjša. V letu 2013 je prebivalec Slovenije proizvedel povprečno 72 kg odpadne hrane ali 63,5 % manj kot v letu 2008 (197 kg na prebivalca).

Besedilo (vir): SURS