Tema meseca novembrskega Prepiha: Naše odvisnosti

Naše odvisnosti

Besedilo: Mateja Jordan

Besedi odvisnost in zasvojenost, ob katerih smo včasih pomislili le na droge, alkohol in nikotin, dobivata danes nove razsežnosti. Poleg alkoholizma in naraščajoče uporabe vsakovrstnih psihoaktivnih substanc (tudi med osnovnošolci) strokovnjake skrbi še cela plejada drugih zasvojenosti; med njimi prepoznavajo v postojnskem Centru za krepitev zdravja kot eno najpogostejših odvisnost od hrane.

»Odvisnost je kronična bolezen, ki vodi do bioloških, psiholoških, socialnih in družbenih posledic, naj bo to odvisnost od substanc ali odvisnost od vedenj,« je jasna Irena Sepin iz Psihiatrične bolnišnice (PB) Idrija. Po dolgoletnih izkušnjah z zdravljenjem odvisnosti od alkohola so začeli v PB Idrija letos kot prvi v Sloveniji tudi s programom zdravljenja nekemičnih odvisnosti. Zdravnica opozarja, da je za vse zasvojenosti značilen enak odvisniški odnos – izguba kontrole, uživanje substanc ali izvajanje dejavnosti kljub negativnim posledicam in abstinenčna kriza ob prekinitvi.

 

 Vedno več različnih vrst odvisnosti

Na Centru za socialno delo (CSD) Primorsko-Notranjska se po besedah direktorice Kristine Zadel Škrabolje srečujejo z različnimi oblikami zasvojenosti, med njimi so najpogostejše odvisnost od prepovedanih drog, prekomerno uživanje alkohola, digitalna zasvojenost in zasvojenost z igrami na srečo.

»Različne odvisnosti zaznamo najpogosteje ob obravnavi nasilja v družini, v postopkih razvez, pri obravnavi vedenjskih ali čustvenih težav otrok v šoli in pri obravnavi materialne stiske posameznika ali družine,« pojasnjuje direktorica CSD. Problematiko zaznavajo tudi v poročilih policije, šol, patronažne službe in drugih organizacij, velikokrat se na CSD obrnejo kar družinski člani osebe s težavami. Takrat uporabnike seznanijo z možnimi oblikami pomoči in mrežo programov nevladnih organizacij in javnih služb ter jih poskušajo motivirati za spremembo in vključitev v ustrezno obliko pomoči.

Pomoč v obliki storitve osebne pomoči ponudijo tudi sami. Če odvisnik potrebuje bolj intenzivno celostno strokovno pomoč, ga usmerijo v katero od institucij, kot so Društvo Projekt Človek, Log out, Psihiatrična bolnica Idrija in Center za mentalno zdravje, ali mu svetujejo psihoterapevtsko obravnavo. S statističnimi podatki o posameznikih, ki imajo težave z odvisnostjo, Kristina Zadel Škrabolje ne  razpolaga, potrjuje pa naraščanje števila zaznanih odvisnosti.

 

Zasvojenost, ki je ne priznavamo

Tudi v Centru za krepitev zdravja (CKZ) v postojnskem Zdravstvenem domu (ZD) nimajo konkretnih podatkov o razširjenosti različnih odvisnosti, se pa z njimi srečujejo vedno pogosteje. Vodja Larisa Hreščak Švigelj opaža med mladimi zlasti naraščanje uporabe nikotinskih izdelkov, predvsem elektronskih cigaret in nikotinskih vrečk. Čeprav so brez tobaka in jih uporabniki smatrajo kot neškodljive, še vedno proizvajajo škodljive kemikalije, opozarja vodja CKZ. Skrbi jo, da po teh izdelkih posegajo že osnovnošolci; naša občina ni izjema. »Srečujemo se tudi s pretirano uporabo elektronskih naprav, telefonov in tablic, kar lahko vodi v zasvojenost,« še opažajo v CKZ, zato z nevarnostmi seznanjajo otroke in mladostnike tako v osnovnih kot srednjih šolah.

Odraslim pomagajo v CKZ pri opuščanju kajenja v individualni ali skupinski obliki, osebam s tveganim pitjem alkohola je na voljo tudi program Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (SOPA). Zanimivo pa je, da se najpogosteje srečujejo s problematiko odvisniškega odnosa do hrane. »To odvisnost se obravnava zelo podobno kot ostale zasvojenosti, zato osebe usmerimo v skupinske delavnice Zdravo jem in Zdravo hujšanje ali pa jim nudimo individualne obravnave,« pojasnjuje Larisa Hreščak Švigelj in izpostavlja pomen multidisciplinarnega pristopa.  Zasvojenost s hrano se pogosto ne smatra kot odvisnost, zato je pot do sprememb lahko težja od pričakovane, opozarja Hreščakova. Vseeno pa s podporo skozi daljše časovno obdobje beležijo v CKZ kar nekaj uspešnih zgodb. Otroke s tovrstnimi težavami vodijo skozi podoben program in v njem sodelujejo z vso  družino.

 

Zdravljenje je bolj stigmatizirano kot opijanje

V CKZ so sicer zadovoljni z odzivnostjo v programu za opuščanje kajenja, v programu SOPA  pa ni želene udeležbe, kar Hreščakova pripisuje družbeni toleranci do alkohola. Njeno ugotovitev potrjuje Mojca Gosar, vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti od alkohola PB Idrija. Kot ocenjuje, se za vključitev odloči zgolj deset odstotkov alkoholikov.

»Opijanje je namreč v naši družbi deležno manjše kritike kot zdravljenje bolezni odvisnosti, in tisti, ki se zanj odločijo, so pogosto bolj stigmatizirani kot tisti, ki se vsakodnevno opijajo,« opiše odnos družbe psihiatrinja, ki sicer verjame v uspešnost zdravljenja. »Vseeno pa zdravljenje odvisnosti ni garancija, da bo človek zmogel živeti brez alkohola. Zdravljenje ni zato, da bi človek nehal piti alkohol, ampak da bi začel živeti brez njega,« poudarja.

Obravnava odvisnikov je izrazito timska, zelo pomembno je tudi vključevanje svojcev. Program običajno traja 9 do 10 tednov, oddelek pa ponuja tudi dnevne oblike zdravljenja. V PB Idrija se zaradi odvisnosti zdravijo posamezniki iz vse Primorsko-notranjske regije, pa tudi iz drugih regij, vendar podatkov o pacientih iz posameznih občin v Idriji nimajo. Hospitalni in ambulantni del zdravljenja je sicer namenjen tudi zdravljenju odvisnosti od pomirjeval in hipnotikov.

Zdravljenje in rehabilitacija alkoholnih odvisnikov se nadaljujeta v društvih in skupinah, v Postojni opravlja to vlogo Društvo zdravljenih alkoholikov. Njegova že polstoletna zgodovina dokazuje, da je problem alkoholizma močno ukoreninjen tudi pri nas. Ljudi, ki so v preteklih desetletjih dobili pomoč in podporo v društvu, je težko natančno prešteti, zagotovo pa jih je bilo več kot 1000, je prepričan predsednik Janez Škodič. Ob tem opozarja, da je to samo vrh ledene gore, če upoštevamo statistiko in dejstvo, da se društvu pridruži le desetina zdravljenih alkoholikov.

»Približno petina celotne populacije je tveganih uživalcev alkohola, približno tretjina jih zapade v resni alkoholizem, za zdravljenje pa se (od teh) odloči manj kot polovica,« pošpekulira s podatki Škodič. »Slovenci z alkoholom praznujemo in se tolažimo od rojstva do smrti, več naših pesmi opeva vino kot ljubezen,« spomni na našo kulturo nekdanji alkoholik, eden redkih, ki je težavo prepoznal sam. »Ko padeš v alkohol, si ne zastavljaš več vprašanj; opozarjajo te doma, v službi, streznita te (morda) šele izguba vozniškega dovoljenja ali celo službe.«

 

Tudi nekemične odvisnosti zahtevajo zdravljenje

V PB Idrija so zaradi porasta tovrstnih motenj začeli letos kot prvi v Sloveniji tudi s programom zdravljenja nekemičnih ali vedenjskih zasvojenosti. »Te zasvojenosti se razvijejo kot posledica ugodja, ki ga določeno vedenje ali aktivnosti prinašajo posamezniku, zato so enako škodljive kot zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi, in zahtevajo zdravljenje,« je neomajna psihiatrinja Irena Sepin. Kot resne prepoznava motnji igranja iger na srečo in igranja videoiger, pa tudi zasvojenost z družbenimi omrežji in internetom, s seksualnostjo in pornografijo, z nakupovanjem in podobno.

V primeru teh zasvojenosti tvegano vedenje dlje časa ni prepoznano kot odvisnost, ko človek ne zmore več kontrole nad svojim vedenjem, pa pogosto ne poišče pomoči, ugotavljajo v Idriji. Psihiatrinja opozarja, da je zdravljenje vedenjskih zasvojenosti dolgotrajno, ampak prvi korak mora biti priznanje težave. V obravnavo sprejemajo polnoletne osebe z napotnico psihiatra, pri zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih profilov; pomembno je tudi vključevanje svojcev.

Trenutno sta v programu dve tretjini moških in tretjina žensk, večinoma mlajših odraslih, starih od 20 do 30 let. Večina se sooča z motnjo igranja iger na srečo, na drugem mestu je spletna pornografija.

 

Konkretnih številk ne poznamo

Problematiko zasvojenosti v občini Postojna naslavlja še več drugih organizacij, te pa se osredotočajo predvsem na preventivne dejavnosti. Občina zagotavlja denar za delovanje Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje zasvojenosti in sofinancira tudi društvo Projekt Človek, zvezo No excuse in program društva Tvoj telefon.

Pred osmimi leti ustanovljeni LAS deluje na področju ozaveščanja mladih o posledicah uporabe nedovoljenih substanc v občinah Pivka in Postojna. Skupino sestavljajo predstavniki obeh občin in vseh šol, Vzgojnega zavoda Planina, ZD Postojna, Policijske uprave Koper, CSD ter predstavniki različnih športnih, mladinskih, humanitarnih in nekaterih drugih organizacij, prav tako s področja preprečevanja in zdravljenja zasvojenosti.

Med nalogami LAS so tudi analize stanja na področju uporabe dovoljenih in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti, izvajanje programov s področja preventive ter ozaveščanje lokalnega prebivalstva o problematiki drog in zasvojenosti.

Po besedah vodje Tatjane Rant nimajo niti aktualnih analiz s področja zasvojenosti niti podatkov o številu odvisnikov od prepovedanih drog v obeh občinah. Zadnje konkretnejše podatke  je že pred desetletjem zbrala terenska enota društva Stigma; še težje je pridobiti podatke o  dovoljenih drogah in nekemičnih odvisnostih.

V zadnjih štirih letih je LAS na temo preprečevanja zasvojenosti pripravil okoli 30 delavnic in predavanj, večinoma za učence in dijake ter njihove starše. Žal je obisk, kot ugotavlja Rantova, običajno slab. Med redkimi starši, ki pridejo, zagotovo ni tistih, ki bi usmeritev najbolj potrebovali. Vodja LAS bi si želela tudi več predavanj za učitelje, saj je po njenem mnenju preventive v šolah na splošno premalo.

»Pri učencih in dijakih se učinek ozaveščanja gotovo pozna, sploh če neko informacijo slišijo večkrat,« opaža Tatjana Rant. Prepričana je, da bi bilo treba tudi v osnovnih šolah delati predvsem za samopodobo otrok, glavno vlogo pri tem pa imajo še vedno starši. »Ključna sta zaupanje in povezanost v družini. Otroci, ki se doma počutijo sprejete in varne, posežejo po različnih substancah kasneje in doma tudi prej povejo, če kaj ušpičijo,« še pravi sogovornica.

 

Tudi uporaba prepovedanih drog narašča

Čeprav Policijska postaja (PP) Postojna namenja sorazmerno veliko pozornosti tako odkrivanju zlorabe in preprodaje prepovedanih drog kot tudi preventivnim aktivnostim, so njene pristojnosti omejene, pojasnjuje pomočnik komandirja Miran Korošec. Policisti tudi v občini Postojna vsakodnevno nadzirajo kraje, kjer se zbirajo uživalci, saj tam prihaja tudi do preprodaje mamil.

Podatkov o odvisnikih v občini na PP nimajo, zaskrbljeni pa so zaradi porasta kajenja marihuane in skunka ter zlorabe tablet z učinkovino iz skupine benzodiazepinskih anksiolitikov in hipnotikov med otroki v zadnjih razredih osnovnih šol in v srednjih šolah. »Zaznavamo tudi porast ponudbe in uživanja kokaina, in sicer pri najmanj dveh odstotkih prebivalcev postojnske občine; število uživalcev heroina pa je bilo v zadnjih letih ocenjeno na 100 do 130 oseb,« razkriva Korošec. Nekateri od teh se odločijo za zdravljenje oz. substitucijsko terapijo v ambulanti za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Pivki.

Odvisnost spodbudi tudi veliko število delikventnih dejanj – uličnega nasilja, združevanja v tolpe, prostitucijo, prosjačenje – in sekundarno kriminaliteto, ko odvisniki s tatvinami, z vlomi in ropi poskušajo priti do denarja za drogo. V letu 2020 so na območju PP Postojna obravnavali 9 kaznivih dejanj, povezanih z drogami, v naslednjem letu dve, lani 6 in letos 13.

Policisti se srečujejo tudi s proizvodnjo in preprodajo prepovedanih drog. V zadnjih štirih letih so zabeležili 49 kaznivih dejanj s tega področja, največ – kar 25 – v lanskem letu.

Korošec opozarja, da je problematika povezana ne samo z varnostjo in dogodki v prometu, ampak tudi na področju javnega reda in miru. Letos so policisti na območju občine Postojna odredili 78 pregledov zaradi suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog; 18 testov je bilo pozitivnih, tri osebe so pregled odklonile. Od 30 strokovnih pregledov krvi in urina so bili pozitivni trije, 13 voznikov je pregled zavrnilo.

 

Zmanjševanje škode

»Terensko delo je eden od pristopov za zmanjševanje škode. Omogoča nam, da stopimo v stik z uporabniki in uporabnicami prepovedanih drog v začetni fazi in skušamo zmanjšati škodo ter jih motivirati k čim manj tveganemu načinu življenja,« svojo vlogo predstavljajo v društvu Stigma, katerega pristojni enkrat tedensko obiščejo tudi občini Pivka in Postojna. »Uporabnikom in uporabnicam razdeljujemo sterilni material za varnejšo uporabo drog ter sanitetni material za oskrbo ran. Nekajkrat letno se v sodelovanju s Karitas razdeljujejo tudi paketi hrane,« pove o delu društva predsednik Borut Bah.

Letos so se v obeh občinah srečali s 60 različnimi uporabniki in uporabnicami; kot obiskovalci substitucijskega programa v Zdravstvenem domu Pivka prihajajo tudi iz drugih občin. »Postojnskih občanov je 18, med njimi 15 moških in 3 ženske, starih od 22 do 48 let. Občanov Pivke v starosti med 36 in 45 let je osem, vsi so moškega spola,« še navaja Buh in kot najpogostejše droge navaja različne tablete, heroin in kokain.  Obširnejše podatke o vrstah drog in številu uživalcev v obeh občinah pa nameravajo zbrati v društvu Stigma ob koncu leta.

 

Društvo Stigma razdeljuje uporabnikom in uporabnicam drog sterilni material za njihovo varnejšo uporabo ter sanitetni material za oskrbo ran.