UMRL JE ČASTNI OBČAN POSTOJNE ALOJZ DR. TURK

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil Alojz dr. Turk, častni občan Postojne,

zato Vas vabimo na žalno slovesnost.

Spoštovani,

ob slovesu Alojza dr. Turka, dobitnika priznanja »Častni občan Postojne«, Vas vabimo na žalno slovesnost, na kateri bomo še enkrat strnili vtise o človeku, ki je v naših krajih pustil poseben pečat.

Pričakujemo Vas danes, ponedeljek, 11. aprila 2016, ob 16. uri v Kulturnem domu Postojna.

Žalna knjiga bo odprta v avli Kulturnega doma Postojna danes od 13. do 16.30 ure.

 Igor Marentič

župan občine Postojna

Pogreb  bo jutri, 12. aprila 2016, ob 16. uri na pokopališču v Postojni. Do pogreba  bo pokojnik ležal v mrliški vežici od 12. ure dalje.

OBRAZLOŽITEV PRIZNANJA “ČASTNI OBČAN POSTOJNE” ZA USTVARJALNO DELO NA PODROČJU ZDRAVSTVA

V delu zdravnika je poleg samega dela vedno skrito tudi poslanstvo. Ni le spretnost in znanje, vedno je potrebna tudi srčnost in pripravljenost pomagati. V svoji dolgi in pestri službeni poti je Alojz Turk vsekakor vedno združeval srčnost z znanjem in spretnost s pripravljenostjo pomagati.

Kot diplomant medicinske fakultete leta 1960 in po odsluženi vojaški obveznosti v Dalmaciji, se je vrnil v domači kraj ter leta 1963 pričel z delom zdravnika v zdravstvenem domu Postojna. V časih, ko je bil zdravstveni sistem bistveno drugačen od današnjega, je bilo temu primerno drugačno tudi delo zdravnika. A prav pomanjkljivosti, ki so predstavljale nove izzive, terensko delo, ki je zaznamovalo delo takratnega zdravnika in vzor predhodnikov so bili razlogi, da se je kljub možnostim, ki so se mu odpirale drugje, odločil za opravljanje dela v domačem okolju. Kot vzorniki so mu bil pomembni dr. Ambrožič, kot je začetnik javnega zdravstva na Postojnskem in drugi takratni starejši zdravniki, ki so ga navdušili s svojim načinom opravljanja zdravniškega poklica.

V takratnem sistemu organizacije zdravstva sta zaradi obsežnosti terena delovali tudi dve manjši ambulanti izven mesta, v Belskem in Prestranku. Vodil je obe ambulanti ob tem pa je aktivno sodeloval tudi pri ustanovitvi obratne ambulante Javor. Poleg opravljanja zdravniškega dela je že od začetka deloval tudi širše, na področju oblikovanja in nadaljnjega razvoja sistema zdravstvene oskrbe.

Nove potrebe so narekovale tudi nova znanja in leta 1975 je dokončal specializacijo splošne medicine. Ob poglabljanju svojega znanja je ves čas skrbel tudi za širjenje znanja svojih kolegov. Po končani specializaciji in mentorskem tečaju, je takoj prevzel tudi naloge mentorja študentom medicine, ob tem pa si je zelo prizadeval pri mladih zdravnikih spodbujati vključevanje v specializacijo. Ves  čas je ostajal trdno v operativnem delu stroke, kar mu je omogočalo, da je v direktnem stiku s pacienti prepoznaval potrebe, ki jih je bilo potrebno razrešiti. Temu je sledilo tudi nadaljnje lastno izobraževanje in usmeritev na polje gerontologije, dela s starostniki ter s tem povezanega prizadevanja za izgradnjo doma upokojencev. Več let je bil tudi vodja ambulantne službe v takratnem Kraškem zdravstvenem domu, ki je obsegal enote Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana.

Na lokalnem področju so vse večja prostorska stiska, krepitev zdravniškega kadra in vse večje potrebe po zdravstveni oskrbi narekovali izgradnjo novega zdravstvenega doma v Postojni. Kot član odbora za izgradnjo je aktivno sodeloval pri vsebinskem oblikovanju novega doma, kot izvrsten poznavalec operativnega dela je znal prepoznati ključne potrebe in jih vključiti v načrte izgradnje. Aktivno je sodeloval pri prostorskem načrtovanju novega doma, pri urejanju ter izbiri in nabavi potrebne opreme z željo po čim večji funkcionalnosti, razvejanosti in strokovnosti novega doma.

Prav sistem širokega spektra specialistov je bil tisti cilj, ki si ga je zastavil in ki ga je v naslednjih letih v sodelovanju s kolegi tudi uspel vzpostaviti. Cilje je narekovala želja po čim lažji in hitrejši dostopnosti zdravstvenih storitev ter obenem zagotavljanje kar najširšega spektra ambulant in dispanzerjev, modernizaciji opreme laboratorija in ustanovitvi kabineta za fizioterapijo. Ob otvoritvi novega zdravstvenega doma je Postojna dobila zdravstveni dom, ki je imel po svoji širini in kvaliteti primat na zelo širokem področju, ki je daleč presegalo meje takratne občine.

Kot delegat Samoupravne skupščine socialnega zavarovanja je dobro poznal problematiko zdravstvene oskrbe tudi s te strani. Po eni strani skrb za najboljšo in najhitrejšo pomoč pacientom ter na drugi strani skrb za smotrnost sistema sta mu pomagala vzpostaviti okvir znotraj katerega je skupaj s sodelavci skušal iskati vedno nove in vedno boljše poti. Zdravstveni dom Postojna je s svojo razvejanostjo predstavljal udejanjanje teh idej, sam pa si je še naprej prizadeval pridobivati nove specialiste in ambulante. Kot zadnja se je takrat domu pridružila kirurška ambulanta. Z vsem tem je lahko velik del pacientov zdravljenje in potrebne kontrolne preglede opravljal v domačem kraju, kar je olajšalo pacientom pot ter sistem razbremenilo določenih nepotrebnih stroškov.

Tej usmeritvi je ostal zvest ves čas svoje kariere. Do upokojitve leta 1998 je opravljal delo koordinatorja splošnih ambulant in dispanzerjev, kar mu je nalagalo tako skrb za nemoten potek dela vseh ambulant preko celega leta, kot skrb za sistem specializacij, ki je zastavljal temelje za nadaljnji razvoj.

Vso poklicno pot je sledil svoji lastni usmeritvi. Ves čas je nekako sledil dvema ciljema, ki ju je znal uspešno združiti v enega. Na eni strani je v delu s pacienti zasledoval tisto željo pomagati, ki ga je vodila v zdravniške vode, po drug strani je s spreminjanjem in oblikovanjem sistema skušal to oskrbo še dodatno razvijati in izboljševati. Uspel je združiti oboje ter se s tem izogniti temu, da bi se moral enemu odpovedati. Nedvomno je bil prav zaradi tega pri svojem celovitem delu še uspešnejši.