Živa tujejezična knjižnica na evropski dan jezikov
Živa knjižnica deluje kot vsaka druga knjižnica; v njej si bralci in bralke knjige izposodijo ter jih vrnejo, ko jih preberejo. Vseeno pa to ni čisto običajna knjižnica. Njene knjige so namreč ljudje, ki bralcu pripovedujejo svojo življenjsko zgodbo. Skozi konkretno zgodbo osebe so dijaki lahko v živi tujejezični knjižnici »stopili v čevlje« tujcev v Sloveniji ali Slovencev, ki imajo izkušnjo tujine. Brali so lahko zgodbe:
- mednarodnega para in spoznali poljščino;
- romunske prostovoljke v Sloveniji;
- umetnice, ki je leta živela in delala v Združenih državah Amerike in Nemčiji;
- študentke španščine in italijanščine;
- francoskega kiparja, ki živi in ustvarja v Sloveniji;
- mladostnikov brez spremstva iz Sirije, Afganistana in Burundija, ki so nastanjeni v naši šoli;
- danske podjetnice, poročene s Slovencem;
- iransko študentko doktorskega študija v Sloveniji.
Oseba-knjiga je skozi pogovor bralki oziroma bralcu omogočila odkrivanje svojega sveta in mu dopuščala, da stopa po njenih stopinjah ter hkrati odstirala delček svoje kulture in svojega maternega jezika. Branje je potekalo v angleškem in slovenskem jeziku ter z odstiranjem tujih jezikov živih knjig. Tudi v naši knjižnici je veljalo pravilo: s knjigo lepo ravnaj – spoštljivo komuniciraj.
Za druge dijake smo organizirali ogled filma Tiho dekle (An Cailín Ciúin v irščini ali irski gelščini oz. Gaeilge – v keltskem jeziku, ki se govori na Irskem). Do 19. stoletja je večina ljudi na Irskem govorila irsko, vendar se je to po letu 1801 spremenilo, saj so bile po pridružitvi Irske Združenemu kraljestvu njene državne šole vključene v britanski sistem in so morale poučevati ali celo dovoljevati le angleščino.
Iskrena hvala vsem živim knjigam: Guillaumu, Lise in Alji, Shirin, Mariani, Vladimirju in Veri, Špeli, Urški in mladostnikom brez spremstva, ki so nastanjeni v SGLZŠ.
Dan je bil aktivno preživet v pisani družbi in spoštovanju različnih kultur ter razvijanju večjezičnih in medkulturnih kompetenc. Zbrali smo nekaj vtisov dijakov – bralcev.
Živa knjižnica mi je bila všeč, saj je bilo zelo sproščeno in zanimivo. Spoznali smo življenjske zgodbe različnih tujcev in njihove materne jezike. Najbolj mi je bila všeč Danka, saj je z nami delila veliko zgodb iz svojega osebnega življenja. Tudi njena energija je bila super in nalezljiva.
Dane, 2. a
Živa tujejezična knjižnica se mi je zdela zelo zanimiva, lepo je bilo slišati zgodbe ljudi, ki so prišli živet, delat ali študirat v Slovenijo. Lepo je bilo poslušati druge jezike in se nekaj tujih besed tudi naučiti. Všeč mi je bilo tudi, ker je bilo manj klasičnega pouka. Želel bi si več takšnega pouka.
Tom, 2. a
Živa tujejezična knjižnica mi je bila zelo všeč, saj sem spoznal veliko novih stvari iz prve roke: kako izgleda življenje v drugih državah, kakšni so občutki, ko prideš živet v drugo državo. Všeč mi je bilo tudi, da so vsi znali nekaj besed slovenskega jezika. Najbolj mi je bil všeč mednarodni par – Poljakinja in Slovenec. Njuna zgodba je bila res zanimiva. Želel bi si več takih dogodkov.
Jakob, 2. a
I really enjoyed The Human Library, since I got to meet people with different backgrounds. We first read a girl from Romania, who came here as a volunteer hoping to be accepted to an Ivy League College. It was nice talking to her and I hope she gets accepted to Yale. Next we got to speak to a woman who had lived in the USA and Germany. It was quite nice hearing about her experience and the comparison between the two countries. We also got to speak to three boys (minor migrants) and I still keep in contact with one of them. Out of all of them, I preferred speaking to the woman from Iran the most. She was very nice and welcoming. She even taught us some words. I’m very thankful to be able to have such experience.
I loved the idea of hearing other people’s life stories. It was fascinating to hear so many languages all at once. Ever since I was young, I was always interested in other’s life stories, so I was very excited to hear them out. They made a great effort in saying everything needed to be said. It made me see the world and other people in a different way. They made an amazing impression with their positive attitude. I loved the fact that they didn’t try to glorify: they also told us about the “bad” sides about their countries. It’s hard to pick a favourite book, but I had the most questions for the lady from the USA, as I want to go there. I also liked the story of the three guys, even though they were a bit shy at the beginning, they got used to us. I loved how nice they were. They were open to answering all of our questions. I am happy to say they made my day.
The Human Library was very fun. We talked to different people. They shared their experience in life and gave us some advice. First we talked to an old couple. She was Polish and her husband was a Slovenian. They told us how they met and how they communicated. Then we talked to a young woman who spoke Italian and Spanish. It was fun talking to her. Later we talked with a man from France, he told us he was a sculptor. He wasn’t very interesting to talk to. Lastly we talked to an older woman from Denmark. She was the most interesting one to talk to. She said she had an accident and injured her head severely. She gave us life advice: “When you take care of a patient, never give them 100% of your heart, give them only 50%. Keep the other half for yourself, so you don’t burn out.” My favourite human books were the Danish and an international couple.
SGLZŠ Postojna