Slovesnost v Matenji Vasi
Matenja vas, 31. 10. 2015
TIGR – Anton Černač -110 let rojstva
1905 – 1984Slovesnost v Matenji Vasi
Spoštovani vsi prisotni na današnji slovesnosti v spomin na velikega rodoljuba in upornika proti fašistični tiraniji v naših krajih, tigrovca in partizana Toneta Černača.
Zibel mu je stekla tu, v tej lepi Matenji vasi, pred natanko 110 leti v veliko zadovoljstvo očetu Janezu in mami Barbari. Osnovno šolo je obiskoval v Štivanu, kasneje pa gozdarsko – kmetijske tečaje na tržaškem.
Čeprav je imel zaposlitev na Prestranškem posestvu, se je zaradi protifašističnega delovanja moral umakniti čez takratno italijansko mejo, v kraljevino Jugoslavijo. Njegova življenska pot je bila zelo iskriva in polna nevarnosti.
Tovariši so ga imeli radi in ga spoštovali tudi zaradi tenkočutnosti in odličnega poznavanje razmer v gozdu, imel je izreden dar učenja mestnih in drugih nevednežev, previdnosti in opazovanja po gozdnih poteh. Hodili so v trojkah, on je bil zadnji, da je oprezal in zaščitniško deloval.
Tone Černač je deloval skupaj z Danilom Zelenom iz Senožeč, Justom Godničem iz Svetega, Jakobom Dolencom iz Čermelic, Ivanom Vadnalom iz Žej, v samem vodstvu prve protifašistične organizacije TIGR, ko še Evropa ni vedela, kaj fašizem zganja nad našim narodom. Šele 1930 leta, ko so obsodili in ustrelili na bazovski gmajni 4 junake: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Čeprav so jih v veliki tajnosti zgodaj zjutraj odpeljali in usmrtili, so ti streli odjeknili daleč v svet.
Napisati v nekaj stavkih o Tonetu Črnaču, zgoščeno, ni lahko, ker je veliko dogodkov in čas v katerem se je pisala naša zgodovina z zlatimi črkami, obsežno. Morda se nam zdi zdaj njegovo delovanje lahko in enostavno, pa ni tako.
Bili so težki in nevarni časi, ko še govoriti niso smeli slovensko, kje pa da bi zbirali orožje, delali peklenske stroje, požigali vrtce in šole, ker so potujčevali otroke, streljali na fašiste, izropali skladišča, da so dobili fašistične uniforme. Za taka dejanja moraš imeti pogum! Biti v gozdu v mrazu in več lačen kot sit, ni lahko. Prenašati domoljubno literaturo in orožje mimo oboroženih straž, je bilo tvegano. Kolikokrat je bil po strmih skoraj neprehodnih zaledenelih poteh, z nahrbtnikom orožja in letakov, v glavnem v trdi temi, tam kjer se fašisti niso upali. Imeli smo ljudi, ki so vredni spomina, spoštovanja in « kapo dol«, pred njihovimi dejanji za dom in rod, za vse nas, ki živimo v svobodni domovini!
Tone Černač se je pridružil skupini partizanov, ki so ustanovili Ribniško četo na Dolenjskem. Boril se je tudi v Gubčevi brigadi. Tigrovec in partizan Tone Černač, je v ponos rojstnemu kraju in vsem, ki spoštujemo vrednote TIGR-a in NOB, kamor so se vključili tudi vsi preživeli člani takratne organizacije TIGR-a. Njihova borba in žrtve, ki so z svojimi življenji tlakovale pot v svobodo, je temelj današnje samostojne republike Slovenije. Mi, njihovi dediči in dedinje, smo dolžni ohranjati spomin nanje, ki so se borili za svetle ideale: svobodo, za domovino in človekove pravice!
Andrej Jelačin je zapisal:
»Svoboda nikomur ne pade z neba, do nje so s smrtnim znojem tlakovana tla«!
Še tigrovski pozdrav, ki še danes pride prav: »Smrt fašizmu – svobodo narodu!«
Bruna Olenik