Jakob Tominec

V nedeljo, 29. novembra, je uradno izšla knjiga Jakoba Tominca, ki je s svojim ljubiteljskim pesniškim ter likovnim ustvarjanjem marsikomu polepšal dan. “Ljubiteljska kultura in ljubiteljsko ustvarjanje sta namreč ravno to, kar pove že sama beseda. Ljubitelj je tisti, ki na svoj način podoživlja vsakdanje dogodke, vprašanja in misli, ter s svojim dojemanjem in ustvarjanjem dodaja sebe v svoje delo,” je na predstavitvi povedal postojnski župan ter čestital Kulturnemu društvu Kernel in vsem, ki so s svojim angažiranjem omogočili izid knjige.

Ob izidu knjige pa je svoje dodala tudi umetnostna zgodovinarka in kritičarka Polona Škodič, ki je zapisala:

LIKOVNO SNOVANJE JAKOBA TOMINCA

Vsestransko nadarjeni Jakob Tominec se je poleg pisanja poezije in dolgoletne glasbene dejavnosti že v rani mladosti izkazal tudi na likovnem področju. Skrbno shranjeni družinski arhiv nam pravzaprav šele zdaj, ob izidu knjige Na vrtu roža je cvetela, razodeva tudi ta snovanja. Čeprav mu ni bilo dano nadaljnje šolanje, se je v veliki želji po tovrstnem ljubiteljskem izražanju najprej uril s prerisovanjem najrazličnejših podob in slik. Dobro mu je šlo od rok, saj je kmalu osvojil najpreprostejše, a zanj pomembne osnove. Za eno od (sicer spretno prerisanih risb) je že v otroški dobi prejel celo nagrado. Njegova risarska in slikarska ustvarjalnost je kmalu postala pravzaprav nekakšna stalnica, spremljajoča ob pesniških stihih in raznih drugih priložnostih. Že prvi pogled na številne zgodnejše risbe da vedeti, da se je preizkušal v različnih figuralnih motivih – od Prešernovega lika do avtoportreta in portretov, prek različnih ljudi in otrok, ki so se mu zdeli zanimivi za upodobitev. Tu naj omenimo indijskega dečka in deklico in nadalje portret italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. Risbe s svinčnikom je sčasoma nadgrajeval s tušem (perorisbo) in mestoma tudi z barvami. Vse bolj je izpopolnjeval perspektivo, senčenje in plastičnost, z dobrim občutkom za nadrobnosti. Med drugim se je preizkušal tudi z odtiskovanjem in izdelavo podlage za družabne igre.
Največji obseg njegove likovne ustvarjalnosti sega ravno v trideseta leta prejšnjega stoletja. Za vse figuralne motive je značilen mehkoben realistični slog, ki je bil tudi sicer prepoznaven, oziroma značajen v duhu tistega časa za širše likovno področje. Prav imenitno je izpadel doprsni avtoportret iz leta 1932, kjer ga prepoznavamo v pokončni drži in z malce zvedavim pogledom. Nekoliko igrivosti in izvirne hudomušnosti pa najdemo, na primer, v risbi Šušter šiva, Stric Jaka in Pogovor. Posebno mesto pa je namenjal tudi priljubljenim nabožnim motivom v najrazličnejših izpeljavah in formatih. Nekatere so bile objavljene tudi kot ilustracije za potrebe časopisnega in knjižnega tiska. V znanih svetopisemskih motivih opazimo vse bolj veščo roko, smisel za uravnoteženo kompozicijo in svojsko poetičnost (Sveta družina, Marija Magdalena, Žalostna mati Božja, kopija brezjanske Matere Božje). Slehernemu prizoru je vdahnil čustvenost, oziroma prepričljivo dramatičnost trenutka. Vsekakor je eno najboljših del v tej zbirki Marija, ki v naročju drži Jezusa (1934), ob njej sta še Janez Krsnik in jagnje. V tej večji sliki je šel še korak dlje v globino, saj je v ozadju prizora upodobil krajino, kar daje celoti posebno konotacijo. Upodobitev odlikuje do zadnjega detajla izpopolnjena perorisba s tušem.
Posebno poglavje v njegovem delu predstavljajo risbe astronomskih pojavov. Prikazujejo nam njegovo zvedavost in dar opazovanja nebesnih pojavov, ki jih je z vso tehnično natančnostjo in znanjem geometrije skrbno beležil (z orig. naslovom Solnce, luna in zemlja). Ob tej zbirki najdemo tudi razne risbe s šestilom.
Raziskovalna kreativnost in želja po likovnih izpeljavah in oblikovanju ga je privedla tudi do monogramov, ki jih je pripravljal kot osnove za vezenje (bala za nevesto). Eden najlepših rdeče vezenih monogramov, v katerem je ujeto ime Marija, nas pozdravi že na ovitku pričujoče knjige. Monogram je natančen, kaligrafsko izoblikovan preplet linij in oblik.
Naj zaključimo sprehod skozi likovno dejavnost Jakoba Tominca s pogledom na zbirko njegovih ročno izdelanih prstanov, ki simbolično zaokrožujejo njegovo vsestransko snovanje. V prstane in rinke je vgraviral letnice in preproste stilizirane ornamente kot tudi kamne, steklo in celo miniaturno fotografijo.
Mnogostranska likovna ustvarjalnost Jakoba Tominca nam pripoveduje o njegovih ustvarjalnih poteh in odkrivanju raznolikih možnosti izražanja. Odslej so njegova izbrana dela shranjena v pričujoči knjižni izdaji, ki pomenljivo dopolnjuje kulturno – zgodovinsko dediščino tako našega domačega kot tudi širšega prostora.