Na Velikem Ubeljskem obudili spomin na 120 let šolstva v vasi pod Nanosom

Krajevna skupnost Veliko Ubeljsko in Turistično športno kulturno društvo Tisa Nanos sta v počastitev meseca kulture v soboto, 27. februarja, v kulturnem domu na Velikem Ubeljskem ob lepi slovenski pesmi in recitacijah obudila spomin na 120 let delovanja šolstva na Velikem Ubeljskem.
Vabilu na kulturno prireditev se je z veseljem odzvala danes 89-letna učiteljica Mimica Tonkovič iz Postojne, ki je prišla na Ubeljsko poučevat leta 1947, ko je bil sprejet zakon o obveznem osemletnem osnovnem šolanju. »To je bilo v času po priključitvi cone B matični domovini, ko so po četrt stoletja zatiranja vsi zelo hrepeneli po slovenski besedi. Poleg dela v razredu smo se zato z učenci veliko udejstvovali zlasti na kulturnem področju. Ubeljci so bili že takrat zelo prizadevni za kulturo,« je poudarila Tonkovičeva.
Na poučevanje v tej vasi, kjer se ji je »med pripravami pogled upiral na silni orjak Nanos«, jo vežejo lepi spomini, pa čeprav je imel učitelj takrat na razpolago »samo tablo, kredo in lepo besedo«. Pouk v osemletki je potekal kombinirano, okrog 80 učencev pa sta poučevala vsega dva učitelja. »Učenci so bili pridni, poslušni, delavni, radi so nastopali in prepevali,« se spominja Tonkovičeva. Šola je na Ubeljskem delovala do leta 1962.
Lepo obnovljena stavba nekdanje šole, zgrajena pred dobrimi 100 leti, je danes vaški kulturni in gasilski dom, kulturno in družabno življenje v njem pa je še vedno bogato. To so na prireditvi, ki jo je povezovala Nina Maver, dokazali tudi številni nastopajoči domačini. Zapeli so Vokalna skupina Ubeljsko, Otroški pevski zbor Ubeljsko in moška skupina Domorodci, Deja Hreščak in Andreja Cole sta odigrali skeč, odlomke iz Sonetnega venca pa so deklamirale Manca Dekleva, Tereza Simčič, Živa Stegel in Katarina Suša – tako kot ubeljška mladina na Prešernovi proslavi v času učiteljevanja Tonkovičeve na Velikem Ubeljskem. Z recitalom Prešernove poezije sta zbrane navdušila tudi Tonkovičeva in njen nekdanji učenec Karlo Posega z Razdrtega.
»Iz kronike naše šole in iz spominov tistih, ki so zadnja leta obiskovali šolo, je razvidno, da je bil takratni šolski program ob izjemnih učiteljih zelo bogat z učnim in praktičnim pridobivanjem znanja. Za vedno se bodo spominjali nabiranja in uničevanja majskega in koloradskega hrošča, kako so vestno skrbeli za spomenik padlih borcev, kako so vzdrževali šolski vrt, nabirali zelišča, obdelovali njivo za šolo, pripravljali razne proslave, peli v zboru… Vse to pa je vodilo k enemu samemu cilju – vzbuditi pri otroki interes za prostovoljno delo in medsebojno sodelovanje,« je med drugim zapisala Sonja Maver, ki je zbrala spomine na šolstvo na Ubeljskem.
Prireditve, ki jo je pospremila tudi priložnostna razstava starih zvezkov, učbenikov in fotografij, so se udeležili številni starejši, ki so »gulili« šolske klopi na Ubeljskem. Vabilu se je odzvala tudi Pia de Paulis Debevec, ravnateljica Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, v okviru katere deluje podružnična šola v Hruševju, kjer so po letu 1962 šolanje nadaljevali tudi otroci iz vasi pod Nanosom. Ubeljce pa je z obiskom razveselil tudi župan Igor Marentič.

VRŽ