Plošča na hiši Ivanke Turk Brezic v Postojni

Na praznični dan Primorske, 15.9 2023 je bil v Postojni slavnostni dogodek, ko je bila v imenu Društva TIGR Primorske odkrita plošča v spomin Ivanke Turk Brezic, rojene na Štjaku 1910 leta, v številni družini. Za golo preživetje je šla od doma kot šele 9 let stara punčka na premožnejšo kmetijo v vasi, kjer si je že služila vsakdanji kruhek.

Ivanka je na vasi odraščala v ponosno slovensko dekle. Kmalu se je vključila v revolucionarno organizacijo TIGR, v času takratne genocidne italijanske politike na področju okupirane Primorske. Zaprli so vse kulturne ustanove, prepovedali materin jezik. Primorke in Primorci so se temu nasilju uprli. Ko je imela  Ivanka šele 14 let in brat Janez 16, sta že bila zaprta v tržaškem zaporu Coroneu, kjer so ju fašisti ustrahovali in zasliševali. Kljub mladosti nista nikogar od aktivistov  iz vasi izdala. Takrat so otroci hitreje odraščali in se odgovorno obnašali.

To ustrahovanje Ivanke ni prestrašilo. Sodelovala je z Bidovcem, Marušičem, Milošem in Valenčičem, ki so bili pozneje obsojeni na smrt na 1. tržaškem procesu. Fašistične krogle so jim pretrgale nit življenja na bazovski gmajni, 6. septembra 1930 leta, zgodaj zjutraj, ko se je pričel delati dan.

Njena uporniška pot se je nadaljevala v Postojni, najprej pri družini takratnega vodje fašistične policije, kjer je spretno pridobivala pomembne informacije, ki jih je po zaupnih sodelavcih posredovala tigrovcem. Spominjala se je tudi, kako so jo otroci tega fašista poniževali in zmerjali s »ščava«.

Po nekaj letih se je zaposlila pri zavedni primorski družini dr. Ambrožiča, kjer je pomagala pri gospodinjskih delih, pozneje se je priučila še za medicinsko sestro in tako pomagala dr. Francu Ambrožiču, ko je obiskoval ranjene partizane skrite pri dobrih ljudeh. Tudi Lojzeta Maslo, ko je bil ranjen v NOB in skrit na eni domačiji v Brkinih.

Ivanka je bila aktivistka v času, ko se je pisala slovenska zgodovina z zlatimi črkami, to je v času NOB. Za svoje delo je bila odlikovana z medaljo Zasluge za narod. Po končani vojni je aktivno sodelovala pri obnovi porušene domovine. Bila je tudi delegatka na delovišču mladinske delovne brigade Šamac – Sarajevo. Mnoge ženske po vaseh in mestih so v NOB  s svojim delovanjem pokazale pot, kako je treba ljubiti domovino in rod. Tudi Ivanka Turk je svojo mladost podarila domovini.

Gregorčičeva pesem Soči jo je spremljala od mladosti do starosti, rada jo je pripovedovala svojim najdražjim. Ploščo sta odkrila hčerka Majda Brezic Biščak in vnuk Luka Biščak.

Kulturni program so oblikovali: MePZ Burja DU Postojna, recitator Igor Rojc, ki je povedal Kajuhovo pesem Bosa pojdiva, pesem Mojim, ki jo je napisal Janko Sever in Tigrovcem, avtorja Andreja Jelačina. Ivankina Vnuka in pravnuk, so pridali lep biser v ogrlici spominov s Kajuhovo pesmijo Samo milijon nas je, Slovenskega naroda sin in pesem Soči, ki bo še dolgo žuborela v naših srcih.

Bruna Olenik