Kmetijstvo in gozdarstvo

Gozdovi so prevladujoče naravno življenjsko okolje v občini Postojna, saj poraščajo 169,7 km2, kar pomeni 63 % njenega ozemlja (povprečna gozdnatost v Sloveniji je 57 %). Zaradi različnih razlogov se površina gozdov v občini povečuje že več desetletij. Polovica vseh gozdov je v zasebni lasti, druga polovica pa so državni gozdovi ter gozdovi drugih pravnih oseb.

Razlike v nadmorskih višinah, razgibanost reliefa, kamninska podlaga in drugi dejavniki okolja so razlogi, da so gozdovi v občini Postojna zelo pestri in raznoliki. Ker so relativno lahko dostopni, je v njih zaznati tudi močan vpliv načrtnega gospodarjenja, ki ima zelo dolgo in zanimivo zgodovino.

Prevladujejo jelovo-bukovi gozdovi, ki poraščajo najvišje ležeče predele Nanosa, Hrušice, Grmade ter Javornikov. V nižje ležečih predelih Postojnske kotline je več toplote pa tudi tla so večinoma bolj globoka, zato je število drevesnih vrst mnogo večje. Prevladujoči bukvi so primešani hrasti (graden, cer, puhasti hrast), gorski javor, divja češnja, beli gaber, maklen, smreka, lipovec in druge vrste. Na plitvih, skalovitih tleh ob vznožju Javornikov je veliko črnega gabra in malega jesena, ki sta značilni vrsti suhih in toplih rastišč. Mnogo nekdanjih pašnikov je bilo posajenih s črnim borom, ki se hitro širi. Ob Pivki, Nanoščici in Unici so med kmetijskimi površinami ohranjene gozdne zaplate hrasta-doba, črnih jelš ter vrbovij. Skupaj lahko v gozdovih občine Postojna najdemo več kot 30 različnih drevesnih vrst, kar je skoraj polovica vseh samoniklih drevesnih vrst v Sloveniji.

Velika vrstna pestrost je značilna tudi za živalstvo. Največji so seveda rjavi medvedi, manj opazno živijo volkovi in risi. Jelenjad, srnjad in divji prašiči so najbolj številne lovne vrste. Pomembni del gozdnega ekosistema so tudi male zveri, npr. lisice in kune, pa glodalci, netopirji, ujede, sove in druge vrste ptic, pozabiti pa ne smemo niti številnih vrst žuželk in živali gozdnih tal.

Pri gospodarjenju z gozdovi, ki ga strokovno usmerja postojnska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, je zato velik poudarek na ohranjanju sonaravne vrstne sestave in zgradbe gozdov ter njihove biotske pestrosti. Posebna pozornost je posvečena njihovim številnim ekološkim, socialnim in proizvodnim funkcijam, saj prav vsak izmed nas od gozdov veliko pričakuje. Čistejšega zraka, blažjih vetrov in dobro očiščenih voda, ki se stekajo v naše zajetje v Malnih, smo deležni prav vsi. Da bi gozdovi dajali les in vse druge dobrine tudi prihodnjim rodovom, pri gospodarjenju upoštevamo tudi načelo trajnosti.

Špela Habič,
Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna