Stanislav Šušteršič

Stanko Šušteršič je bil rojen 4. maja 1929 v Postojni. Socialni čut ga je odlikoval že v rani mladosti, ko je z izrazito tenkočutnostjo znal prepoznati stisko in nemoč ljudi okoli sebe. Ta lastnost ga je spremljala skozi celotno življenje, morda še najbolj pa je prišla do izraza v zgodnjih devetdesetih letih preteklega stoletja, ko so ozemlje nekdanje skupne države pretresale vojne. Z majhnimi koraki in brezmejno vztrajnostjo je začel ustvarjati mrežo pomoči, ki je našla pot do številnih, ki so jo tako nujno potrebovali. Da mu je ob tem uspelo vedno ostajati v ozadju in anonimnosti je nekaj, kar priča tako o njegovem značaju kot o njegovi veličini.

 

V letu 1991 je navezal stik z velikim dobrotnikom iz Italije Don Alfeom Nespolom iz kraja Monsigo pri Trevisu. Prav s pomočjo Don Alfea je imela akcija velik odmev v severni Italiji in dobila širok krog prostovoljnih sodelavcev. Številne tovarne, šole, občine, župnije, humanitarne organizacije, avtoprevozniki, manjša podjetja, društva in mnogi drugi, ki so se ji pridružili, so ustvarili humanitarno mrežo, ki je pomoč v Slovenijo pripeljala 465 krat. Humanitarna pomoč je zajemala hrano, oblačila, obutev, zdravila, ena večjih akcij pa je bila organizacija brezplačne nujne srčne operacije v Modeni za fantka iz Bosne, ki jo je preko drugih prijateljev zagotovil prav Stanko Šušteršič. Ob tem dogodku se je sprožila mreža solidarnosti osebja bolnišnice, v kateri je bil fantek operiran. Osebje se je odločilo, da odstopi svojo 13. plačo za begunce v Postojni.

 

Celotna akcija je kmalu postala tako velika in razvejana, da je prerasla okvir svojega prvotnega namena, ki je bil pomoč begunskemu centru v Postojni, in prav s posredovanjem in koordinacijo Stanka Šušteršiča začela oskrbovati tudi druge begunske centre po državi ter vse druge, ki so potrebne pomoči. Njihova pomoč je prišla v Ljubljano, Novo mesto, Rogaško, Bloke, Cerknico, Kozino in druge kraje. Vsako pošiljko je gospod Stanko Šušteršič skupaj z Don Alfejem in sodelavci osebno spremljal, prav tako je glede na potrebe pošiljke razporejal po različnih centrih. Njegovo nesebično delo je obsegalo tako spremljanje potreb na terenu kot zagotavljanje pomoči in tudi njeno razdeljevanje. Njegov pristop pri vsem tem delu je temeljil na osebnem prijateljskem odnosu do vsakega, kar je v ljudeh zbujalo sprejetost, dostojanstvo in optimizem.