Erik Lovko

Postojnčan Erik Lovko je bil človek in umetnik izjemnega formata, pronicljivega duha, sila priljubljen med prijatelji, znanci, kolegi, dijaki, kulturniki, umetniki in galeristi. S svojim obsežnim ustvarjalnim opusom je pomenljivo zaznamoval prostor in čas ter ime Postojne in Slovenije v imenu umetnosti velikokrat ponesel tudi prek meja. Kot uveljavljen umetnik samosvojega sloga je bil cenjen in večkrat nagrajen. Poznali smo ga kot svetovljana in človeka velike intelektualne širine, ki je razdajal svojo radoživost in duhovitost na vsakem koraku, prinašal je dobro voljo in veselje do življenja. Za seboj je pustil neizbrisen pečat in globoke sledi. Ujeta v belino marmornih stihov, nas bo v domačem kraju nanj vedno spominjala veličastna »Burja« in čar mnogoterih slikovitih  platen.
Od leta 1976 je imel več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je tudi v več skupinskih postavitvah pri nas in v tujini, redno pa se je udeleževal tudi mednarodnih kiparskih simpozijev. Za svoje delo, ki je obsegalo slikarstvo, kiparstvo, grafiko, ilustracijo in karikaturo, je prejel več nagrad.

Erik Lovko se je rodil 21. maja 1953 in umrl leta 2009 v Postojni. Že v mladih letih je kazal mnoge  talente. Najprej se je izšolal na Srednji strojni šoli v Ljubljani, a ga je ves čas bolj in bolj pritegovala želja po likovni umetnosti. Tako je svojo študijsko pot začel leta 1972 na beneški Akademiji lepih umetnosti pri prof. Edmondu Bacciju, nato se je prepisal na Akademijo lepih umetnosti v Firence, kjer je študiral pri prof. Turchiuaruju in Silviu Loffredu, pri slednjem je diplomiral leta 1976. Študij je nadaljeval na kiparski specialki na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu in jo leta 1979 tudi končal. Dve leti je deloval kot svobodni umetnik, leta 1981 je sprejel mesto profesorja umetnostne vzgoje v Šolskem centru Postojna, kjer je poučeval kar 25 let. Ukvarjal se s kiparstvom, slikarstvom, grafiko, ilustracijo in karikaturo. Udeležil se je mnogoštevilnih samostojnih in skupinskih razstav doma in na tujem, sodeloval je na uglednih simpozijih in za svoje delo prejel nekaj pomembnih nagrad in priznanj. Njegovim slikarskim delom so odpirali vrata tako številni domači kot tudi mednarodni kulturni hrami. Januarja leta 2009 je v galeriji Epica v Postojni svojemu mestu, ob spoštljivi stoletnici podelitve mestnih pravic, poklonil odmevno razstavo z naslovom »Dobro jutro Postojna«.

Erik Lovko je znal v svojih malih in večjih kompozicijah na nenavaden in včasih hudomušen način odstirati pogled na fragmente življenja, na paralelne svetove in sporočila umetnosti, kjer je glavno vlogo vselej odigraval človek. V zgodbah se je rad obračal na mitološko obarvano preteklost, ki jo oživljal skozi vizije in utrip sodobnega sveta, na ujete trenutke velikega dominantnega spektakla. V ciklusih monumentalnih oljnih platen, izpolnjenih in izdelanih z vso slikarsko retoriko, je gledalce vedno znova privlačila izrazna moč barv in domišljene scenografije, predvsem priljubljene tematike z glasbeniki in plesom –pogosto motivi njemu dragega tanga. Glasba, kot je rad poudaril, je bila njegova velika skrita ljubezen. Z mediteranskim temperamentom in bogastvom figuralnih barvitih prizorov herojev, junakov, izbrank in boginj je vselej pričaral prav posebno vzdušje. V bujnem prepletanju domišljije in realnega sveta so tako nastajale nenavadne, simbolično in metaforično naglašene vsebine. V prepoznavni stripovski igrivosti pa se je znal tenkočutno, a hkrati prefinjeno kritično, dotakniti tudi najglobljih življenjskih resnic in spoznanj o človeku in svetu. Vedno je sledil lastni svobodi, misli in ideji. V vsaki potezi barve, v vsaki kiparski stvaritvi bo ostala vtisnjena njegova energija življenja, kot dragocen spomin, ki ga ne moreš pozabiti. Verjel je, da se umetnost  rodi tam, kjer obstaja neskončno hrepenenje, ki že od pamtiveka išče resnico in lepoto, tam kjer se svet zliva v harmonijo brezčasnega. V pesku časa je pustili svojo sled življenja, nam in novim rodovom. Zaokrožil je 32 let umetniškega ustvarjanja in ostal za vedno trdno vpet v svoje rojstno okolje. Za seboj je zapustil izjemno obsežen opus  umetniških del.