Deset let v čudežni deželi baleta

»Ko sem bila jaz majhna, sem lahko o baletu v Postojni samo sanjala,« je ob desetletnici delovanja Baletnega društva Postojna dejala Maja Stojanović, ena od društvenih učiteljic baleta. Prav to je bil glavni cilj ob ustanovitvi društva 6. junija 2006: omogočiti baletno vadbo in odrske nastope vsem otrokom, ki si želijo obuti baletne copate. Ob praznovanju desetletnice društva se je na odru postojnskega doma predstavilo vseh 120 članov Baletnega društva Postojna, ki danes zanje organizira baletne treninge v sedemnajstih skupinah v Cerknici, Logatcu in Postojni.
Treninge vodijo baletne učiteljice Nataša Berce (v Logatcu), Mira Marič (v Cerknici in Postojni) ter Manca Krnel (v Postojni), ki z društvom sodeluje že deveto leto. »Vedno mi je bilo všeč, da so otroci v Baletnem društvu Postojna veliko nastopali. Da so z dvignjeno glavo znali stati na robu odra in ponosno, s svojo koreografsko zgodbo v glavi, zreti daleč preko občinstva. To je poseben občutek, ki ga za vedno nosimo v sebi, dela nas večje, mogočnejše in bolj pogumne,« poudarja Manca Krnel, ki je režirala predstavo Deset let v čudežni deželi baleta ali kako je Alica šla po svoje. S predstavo je društvo obeležilo svojo obletnico in izredno ponosni smo, da je dva večera zapored razprodala dvorano postojnskega kulturnega doma. Predstavo si je ogledalo 530 ljudi.
Deset let v čudežni deželi baleta ali kako je Alica šla po svoje je baletna pravljica domišljijskih nesmislov. Je polna humorja, sanjskih kolažev, gibalnih iger in drznih obratov, s katerimi predstava načenja resna življenjska, filozofska vprašanja. Alica je nepokorna, nič ponižna, ampak drzna, pa vendar v srcu sočutna in mila. Taka nas budi, nas in naše otroke spominja na to, kaj otroštvo v resnici pomeni: pogum. Pogum za radovednost, za postavljanje vprašanj in za spontano iskanje vseh, še tako neverjetnih odgovorov nanje. Baletna pravljica se naslanja na knjižno predlogo Lewisa Carrolla. V prizorih, povzetih po originalni Carrollovi zgodbi, so koreografinje Nataša Berce, Mira Marič in Manca Krnel izpostavile vse znamenite like, jih prilagodile, mestoma multiplicirale, drugje spet kar izpustile, da je nastala jasna zgodba, prilagojena znanju in pripravljenosti 120-članskega otroškega baletnega ansambla Baletnega društva Postojna.
Zgodbi sta dali avtentičnost neverjetna scenografija (delo Anje Brelih, Aleksandre Leban Meze in Silva Čuka) in domiselna kostumografija Sare in Alenke Požar. Glavne zvezde večera pa so bili seveda otroci, člani Baletnega društva Postojna, ki so si s profesionalnim nastopom zaslužili glasen aplavz.
V Baletnem društvu Postojna smo ponosni na desetletno zgodovino, ki jo predstavljamo v zborniku z naslovom Deset let v deželi baleta. V desetih letih se je nabralo 34 baletnih predstav, več kot sto nastopov na prireditvah drugih organizatorjev, skoraj dvesto opravljenih izpitov na Konservatoriju za glasbo in balet, nešteto lepih fotografij, predvsem pa veliko neprecenljivih spominov na radostne urice v baletnih dvoranah in v soju odrskih luči, ki so vsem otrokom najljubše.
V Baletnem društvu Postojna se z enakim zagonom lotevamo drugih deset let. »Najprej bomo najmlajšim članom pripravili zaključek baletnega leta, starejši pa opravljajo še zadnje priprave na baletne izpite. Po krajših počitnicah se lotimo priprav na novo šolsko baletno leto, v katerem bomo skušali predvsem urediti svojo baletno dvorano. V desetih letih smo jih namreč v Postojni zamenjali že sedem in res si želimo prostor, v katerem bomo lahko dolgoročno načrtovali svoje delo,« je dejala Mateja Kocman, predsednica Baletnega društva Postojna.

Sergeja Širca

foto: Valter Leban in Foto atelje Postojna