Onesnaževanja okolja ne gre kar tako spregledati

Na Postojnskem se je bilo v zadnjih štirinajstih dneh težko izogniti neznosnemu smradu, vidnemu onesnaženju reke Pivke z izrazito peno in poginom rib na odseku pri Pivki jami. Množični odzivi in opozorila s strani občanov, ki so jih bili deležni tako na podjetju Kovod Postojna, kot tudi na občini Postojna, občani pa so se obračali tudi na ostale pristojne službe in inšpekcije, so vsekakor upravičeni. V primeru onesnaževanja okolja gre namreč v prvi vrsti za skrb in pomisleke na posledice, ki bi jih lahko le-to imelo na naše zdravje.

Na sedežu podjetja Kovod Postojna, ki je bilo tudi pobudnik okoljsko obarvane novinarske konference, so se zato v četrtek, 16. unija, na povabilo in javno predstavitev mnenj ter ukrepov glede zadnjega zaznanega onesnaženja okolja in podzemne vode odzvali župan občine Postojna Igor Marentič, predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj, direktor kmetijske inšpekcije na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Primož Marolt ter vodja izpostave Kmetijsko svetovalne službe Postojna Majda Godina.
»Takoj smo obvestili medobčinsko redarstvo, ki je zadevo predalo ustreznim inšpekcijskim službam, imeli pa smo ogromno pogovorov. Tudi sam sem se osebno pogovarjal s posamezniki, za katere javnost namiguje, da so povzročitelji tako smradu kot tudi onesnaženja, vendar kakršnokoli ukrepanje presega naše pristojnosti. Zato apeliram na inšpekcijske službe, da reagirajo hitro in strokovno ali poiščejo kršitelje ali pa izključijo njihovo odgovornost,« je na novinarski konferenci povedal postojnski župan.
Kot je uvodoma izpostavil direktor podjetja Kovod Postojna David Penko, so prizadevanja, predvsem pa konkretni postopki in ukrepanja, ki bi prispevala k preprečitvi kakršnihkoli nevšečnosti z onesnaževanjem našega okolja nujna, sploh glede na zaznane okoliščine ter neodzivnost pristojnih v primeru, ki se je zgodil v prvih dneh junija. Nahajamo se namreč na občutljivem kraškem območju, kjer ima naše početje na površju velik vpliv na razvejan rečni sistem, podtalnico in vodna zajetja, ki so vir naše pitne vode. V primeru onesnaženj smo torej dovzetni za prepovedane in agresivne snovi, ki jih sami neodgovorno odlagamo v svoje okolje. Tudi v tokratnem primeru podatki kažejo na to, da gre po vsej verjetnosti za nepravilnosti pri gnojenju kmetijskih površin.
Da je bojazen, vse reakcije ter apel k reševanju te problematike upravičen, so dokazale predvsem trenutno dostopne analize, ki kažejo na to, da se na tem območju resnično nekaj dogaja. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki je odvzel vzorec vode v sifonu v Pivki Jami, to je 4 kilometre od ponora v Postojnski jami, je v vodi potrdil izrazito povišane mikrobne indikatorje fekalnega onesnaženja. Prav tako je na parametre in kakovost vode v zadnjem obdobju dodatno pozorno tudi podjetje Kovod. Pitna voda je zdravstveno ustrezna in neoporečna, kar je bistvenega pomena. Vendar pa vrednosti analiz, opravljenih na surovi vodi na vodarni Malni (t. i. voda, ki priteče neposredno iz okolja pred obdelavo in pripravo) kažejo na povečano prisotnost fekalnega onesnaženja. Obenem velja poudariti, da so drugi možni vzroki za onesnaženje reke Pivke izključeni, med drugim je bila inšpekcijskega nadzora deležna tudi nova Čistilna naprava Postojna, kjer vsi izpustni parametri dosegajo predpisane vrednosti.
Glede na to, da je kakovostna in zdravstveno pitna voda pomembna za delovanje javnih zavodov (šole in vrtci, porodnišnica, zdravstveni dom), za zagon industrije v regiji, turizem …, so prizadevanja, ki jih je podjetje Kovod Postojna želelo javno izpostaviti še kako smiselna. V tem primeru, ko pristojne službe niso opravile ustreznih, predvsem pravočasnih inšpekcijskih nadzorov, ki bi prispevali k iskanju vzrokov za onesnaženje, je pomembna jasna razmejitev odgovornosti, iskanje konkretnega vzroka ter ukrepanje, da v prihodnje do tega ne bi prihajalo.
Kot je na dogodku izpostavil direktor kmetijske inšpekcije Primož Marolt takojšnjih prijav in opazk iz okolja v tem primeru njihove službe niso bile deležne, čeprav ostali udeleženci novinarske konference, občani in prisotni novinarji, ki so se na inšpekcijo obrnili že v prvih dneh junija, trdijo drugače. Po besedah Marolta je bil njihov inšpekcijski nadzor na terenu opravljen pred dvema dnevoma, 14 dni po prvih opozorilih, ta pa ni zaznal kakršnihkoli kršitev, kar zadeva sam način gnojenja.
Glede na zaznane težave z onesnaženji, ki jih po zagotovilih predsednika uprave Marjana Batagelja med drugim že več let zaznavajo, redno popisujejo in dokumentirajo tudi v Postojnski jami ter neodzivnost in nereševanje konkretnih primerov, ki jih beležijo občani ter konkretne navedbe kršitev, ki so jih izpostavile novinarke (gnojenje z gnojnico, zlivanje v nočnem času, pobiranje človeških fekalij iz greznic, odlaganje krvavih odpadnih snovi v okolje …), je glavni inšpektor kot eno možnih rešitev izpostavil opcijo sistemske rešitve. Predlagal je uvedbo dodatne uredbe o varovanju voda, ki bi dopolnila obstoječe predpise, ki slonijo zgolj na tehnoloških parametrih. Sicer pa je tudi sam pozval občane ter prisotne k dokaznemu materialu in dokumentiranju zaznanih nepravilnosti v okolju, ki bi lahko pomagali pri odkrivanju kršiteljev. Po njegovem mnenju lahko s povezovanjem lokalnega okolja z državnimi službami dosežemo dodano vrednost nadzorovanju na tem področju.
Župan Občine Postojna Igor Marentič je ob tem dodal, da tudi sami že razmišljajo o uvedbi oziroma zaščiti vplivnih območij, s katerimi bi se omejilo nekatere posege in početja v naravnem okolju, ki je najbolj občutljivo, četudi vodja izpostave Kmetijsko svetovalne službe Postojna Majda Godina zagotavlja, da kmetijstvo v naši občini ne predstavlja grožnje za naše okolje.