Ob zaključku 5. Mednarodnega festivala – Tedna kitare v Postojni

Zamisel o snovanju mednarodnega festivala kitare se seveda ni porodila pred petimi leti, pač pa že veliko prej, saj so zgledni tovrstni festivali po vsem svetu narekovali trende tudi nam in kazali referenčna strokovna merila organizatorjem v Sloveniji.

Organizatorja, Društvo Kitarza je pri ideji podprla Občina Postojna in Glasbena šola Postojna, že od samega začetka pa se je vzpostavilo tudi resno sodelovanje Akademije za glasbo v Ljubljani, Društva slovenskih skladateljev, Društva slovenskih učiteljev kitare in Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Postojna je mlado mesto, polno mladih družin, zelo lepo si je naličila svoj »make-up« v zadnjih letih, ima vso potrebno infrastrukturo za izobraževalne in umetniške dogodke, ima turistični sloves in tradicijo in zakaj se ne bi festival nacionalnega pomena dogajal izven festivalsko prenasičene in poletno vroče prestolnice?

Neskromno rečeno, skoraj ni bilo dvoma, da se bo zadeva prijela, kajti entuzijazem organizatorjev in prijateljsko sodelovanje med vsemi sta bila enormna. Začelo se je z živečo kitarsko legendo, Alvarom Pierrijem, v nadaljevanju pa smo gostili sama najbolj razkošna kitarska imena: Thomas Müller Pering, Carlo Marchione, Pavel Steidl in letos Xuefei Yang.

Izjemni glasbeniki, uspešni pedagogi, svetovno priznani predavatelji najvišjih akademskih nazivov, izdelovalci kitar in opreme z medgeneracijsko tradicijo in vplivni profesorji iz sosednjih glasbenih akademij so v zadnjih petih letih obiskovali naš festival kitare in preverjali našo zrelost za organizacijo zahtevnih mednarodnih dogodkov. Festival traja en kratek teden, boj za njegovo izvedbo pa poteka vse leto in to vedo vsi tisti, ki so kadarkoli sprejeli izziv priprave kakšnega mednarodnega festivala s pičlimi javnimi sredstvi in visokimi standardi konkurence.

Prav vsi gostujoči profesorji so sprevideli naš trud in neomajno voljo, zato nam vsako leto namenijo svoje iskrene pohvale in vzpodbude za nadaljevanje. Ponudbe za koncertne nastope, poučevanja, predstavitve, predavanja ipd. prihajajo v Postojno iz vseh koncev sveta, a organizatorji se ne pustimo zavesti ne marketingškemu blišču, ne populističnim nastopom, ne agresivnosti menedžerjev. Ostajamo zbrani na umetniško vrednost nastopajočih, poskušamo uravnotežiti nacionalno zastopanost na festivalu in ponuditi priložnost slovenskim kitaristom in skladateljem.

 Prvi koncertant na 5. tednu kitare, Jure Cerkovnik, je upravičil svoj otvoritveni nastop, saj je s skrbno pripravljenim programom, tehnično dovršeno izvedbo in umetniško zrelostjo požel številne pohvalne kritike iz ust prisotnih strokovnjakov. Enako uspešno se je predstavil skladatelj Uroš Rojko, komponist širšega evropskega slovesa, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in izredni član SAZU. Tudi koncert Laure Young v cerkvi sv. Štefana je bil odlično obiskan, izkušena kitaristka pa je doživela vzpodbuden odziv občinstva in občudovanje pričujočih kitaristov ter predavateljev. Duo Moeko Sugiura, violina in Nejc Kuhar, kitara ter mojster na 13-strunski kitari Anders Miolin so atrij Inštituta za raziskovanje krasa napolnili do zadnjega kotička, umetniški čar nastopajočih ter istočasno izobraževalni moment večera pa sta bila osupljiva. 

Tudi letos smo na festivalu lahko v dopoldanskih urah prisluhnili teoretičnim predavanjem v dvorani glasbene šole. Julija Bal iz Novega Sada je predstavila 12 etud Heitorja Ville Lobosa v svoji avtorski priredbi za klavir, s katerimi je kot zmagovalka mednarodnega tekmovanja IBLA v Italiji dobila priložnost nastopov v eminentnih koncertnih dvoranah, med drugimi tudi v Carnegie Hall. Anders Miolin, redni profesor na Visoki šoli umetnosti v Zürichu, je prikazal naraven pristop k igranju kitare ter sproščeno držo, ki mlademu inštrumentalistu omogoča večurno vadenje, ne da bi pri tem poškodoval hrbtenico in posledično tudi druge dele telesa. Marko Mozetič, znan z vzdevkom Mozo Pelican, je predstavil svojo zbirko skladb za kitaro »Kitara me zabava« z ilustrirano pripovedjo za najmlajše otroke in po predstavitvi udeležencem poletne šole še demonstriral uporabo tonskih modusov pri kitarski improvizaciji. Urošu Rojku smo prisluhnili med njegovim avtorskim večerom, ko je z direktno komunikacijo z občinstvom povedal marsikatero podrobnost, povezano z nastankom skladb in svojo abstraktno glasbo približal obiskovalcem, hkrati pa popestril večer za pripravo skorajšnje oddaje na Radiu Ars.

Največ razpoložljivega časa in največ pozornosti med predavatelji si je prislužil zgodovinar in kurator iz Paragvaja, Carlos Salzedo Centurión. Velik del življenja je posvetil raziskavam življenja in delovanja kitarskega zvezdnika, skladatelja in koncertnega genialca, Agustina Barrios-Mangoréja. V začetku prejšnjega stoletja je znameniti kitarski navdušenec nastopal v Evropi, prepotoval Južno Ameriko in nikoli igral v Severni Ameriki. Ko se je po njegovi smrti izgubila sled za večino njegovih del in je ne povsem po naključju ostal medijsko prezrt, so se nekaj desetletij prepozno pričela iskanja njegovih kompozicij in odkrivanja fabulozne zapuščine. Carlos S. Centurion je nedvomno eden najbolj zaslužnih preučevalcev, ki so stopili na to raziskovalno pot v deželi brez tradicije arhiviranja in skrbi za lastno polpreteklo zgodovino. Podatke, fotografije, cele zbirke knjig, posnetke, zgoščenke in celo dokumentarni film v lastni režiji je Carlos lahko ustvaril le s pomočjo pričevanj zgovornih ljudi in širjenjem dejstev o A. B. Mangoréju od ust do ust. Edini se je delu posvetil iz srca, brez ekonomske potrebe, zato so njegova predavanja bila tako edinstvena, da jih ne bi smel zamuditi nobeden zgodovinar, kaj šele glasbenik.

 Na »5. tednu kitare v Postojni« je bilo udeleženih 52 aktivnih udeležencev iz šestih evropskih držav in sedemnajst gostujočih kitarskih strokovnjakov iz enajstih držav z vseh zemeljskih kontinentov. To so le statistične navedbe nekega mednarodnega glasbenega festivala. Koliko dragocenega znanja je prešlo v glave mladih umov, koliko emocionalno bogatih trenutkov so nam ponudili koncertni večeri, koliko osebnih vezi in sodelovanj se je vzpostavilo na festivalu, koliko novih informacij smo pridobili ter ničkoliko tabujev podrli, koliko optimističnih načrtov in idej se je porodilo med ljudmi z vsemogočih govornih področij ?

Statističnega odgovora ne bomo nikoli vedeli, začutili pa so ga lahko tisti obiskovalci celotedenskih dogodkov, ki so se glasbi v tem tednu posvetili in se kdaj pa kdaj z akterji festivala tudi podružili.

Besedilo: Tone Črnugelj
Fotografije: Foto Atelje Postojna