Na velikem adventnem vencu pred župnijsko cerkvijo v Postojni prižgali prvo lučko

V soboto, 26. Novembra, so kristjani s prižigom prve svečke na adventnih vencih pričeli začetek adventa, ki naznanja čas pričakovanja božiča. Advent v Postojni se je najprej pričel z mašo v cerkvici sv. Štefana, nato pa je sledil kulturni program z nastopom Vokalne skupine Mavrica.

Advent nas hoče predramiti. Adventni čas nas opozarja na nevarnost tiste zaspanosti, nezainteresiranosti in brezbrižnosti, v kateri otopimo v svoji povprečnosti in nam je že misel na spreobrnjenje ali odrešenje odveč. V takšni zaspanosti ugašamo že kot ljudje.

Naučiti se moramo hoditi v Gospodovi luči, kar pomeni hoditi pošteno, biti dober, pravičen in usmiljen, živeti v Kristusovi ljubezni, hrepeneti po njem, po njegovem prihodu.

Vemo pa, da človek ne more hrepeneti po nečem, česar ne pozna. Tudi ljubiš le tisto, kar poznaš. Zato je naša velika naloga v adventnem času, da globlje spoznamo Njega, ki stoji sredi med nami, pa ga mi ne poznamo. In če ga slabo poznamo, ga tudi ljubimo premalo. Kdo si upa trditi, da ga dovolj pozna in da bi ga ne mogel še bolj ljubiti, še bolj zaupati vanj? Kolikokrat si vzamemo čas, da bi prebrali kak evangeljski odlomek, ki govori o Njem, razmišljali o tem in se v vsakdanjem življenju skušali zavestno ravnati po njegovem zgledu in nauku?

Sprememb pa nas je običajno strah. Saj bi se odločili za odpravo te ali one osebne napake, ki se je prilepila v naš vsakdanjik. Vendar se ob klicu po spreobrnjenju zaveš, da je potrebno veliko več. Potrebna je prečiščena in poglobljena odločitev za Boga.

Prazniki velikokrat ostajajo hladni in prazni, če ne napravimo prostora v svoji duši. Kaj pomaga vsa razkošna razsvetljava, če je med družinskimi člani tema. Kako naj lepo zavita darila napolnijo praznino, ki so jo rodila skrhana razmerja. Kdaj bomo v naše domove naselili živega Boga, pravo uresničenje miru, spokojne ljubezni in nehrupne sreče?

Advent je čas, ki nam je darovan za pripravo letošnjih božičnih praznikov. Poglejte vase in se zazrite v bližnjega. Poiščite tisto pravo resnično in bistveno, ki vam bo letos pomagalo doživeti veselje nad največjim božjim darom človeku. Naj se vam v tem času posreči izkoreniniti bolečino, nesoglasje in praznino iz vaše družine. Če pa se vam je to že posrečilo, poskusite ta čudež narediti še kje v vašem okolju!

Naj ne gre advent mimo vas, neopazno, še manj pa ga smete spremeniti v dneve nakupovalne mrzlice, bučnih praznovanj ali ga prikriti z žalostnimi razmišljanji. Resnoben čas je to. Če boste adventne večere spremenili v poglobljena družinska srečanja, vam bo zanesljivo ostal v prijetnem spominu. Zanimivo je vprašanje: Ali smo si zaradi vseh cestnih telefonskih in drugih povezav tudi človeško bližje?  Ali ne opažamo kako neskončno notranje oddaljeni in odtujeni so si lahko ljudje, ki živijo v istem nadstropju stanovanjskega bloka, ali sosedje v vasi ali sodelavci na istem delovnem mestu?

Nimamo le slabih cest, ampak so tudi številne poti med ljudmi in narodi zaraščene in neprehodne. Nanje smo nametali kamenje zamer, ostrih in trdih besed, predsodkov, antipatij, sovraštva in šovinizma. Zaman gradimo in obnavljamo ceste od vasi do vasi, če nam ne bosta uspela povezava in razumevanje med ljudmi. V prazno se gradi slovenski avtocestni križ, če ne bo čuta vzajemnosti in zavzetosti za skupno dobro od vzhodu in zahoda, od severa in juga naše lepe dežele.

Zato utirajmo in obnavljajmo poti od človeka do človeka. Med nami naj potujejo plemenite misli in iskreni nameni, dobra beseda naj najde pravo mesto in dobi odgovor, ponujena roka sprave naj ne bo nikoli odklonjena.

Adventni venec ima obliko kroga, ki ponazarja neskončnost in nam sporoča: Bog je večen, saj nima ne začetka ne konca. Tudi božja ljubezen do nas nima konca. Venček je narejen iz zimzelenih vejic, ki jim mraz ne more do živega. Zimzelene vejice so sicer različne od pokrajine do pokrajine, vse pa nam sporočajo, da je Bog vedno z nami – Emanuel in nas ne bo nikoli zapustil.

Štiri sveče so znamenje štirih adventnih nedelj kot nekakšnih korakov do božičnega praznika. Vsako nedeljo gori ena sveča več, veselje in pričakovanje se stopnjuje, rojstvo Božjega sina je vse bližje. Nekateri jih razlagajo tudi kot štiri mejnike v zgodovini sveta in človeštva: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in drugi Kristusov prihod.

Dekan Ervin Mozetič

Foto: arhiv Župnije Postojna