Kultura je naš ambasador

Včeraj je Kulturni dom Postojna pokal po šivih. Vsebinsko in zaradi ljubiteljev kulture, ki so prišli proslavit slovenski kulturni praznik. Rdeča nit občinske proslave je bila prepletena s Prešernovimi prijatelji in njihovimi pogovori skozi pisma. Tako smo še enkrat odstrli dele življenja našega največjega pesnika, ki jih največkrat poznajo samo strokovnjaki.
Pod predstavo so se podpisali Žerjavisti, navdušili pa so tudi vsi nastopajoči. Zaradi želje režiserke in povezovalke Dragane Čolić, naj nastopajoče občinstvo nagradi šele ob koncu predstave, je bilo ljudem na sedežih zelo težko, proti koncu pa celo nemogoče izkazati navdušenja vsem, ki so svojo dušo pustili na odru.

Poleg programa smo lahko spremljali še tri vrhunce večera. V uvodnem govoru postojnskega župana smo lahko spoznali tako Prešernovo hudomušnost v študentskih letih kot tudi ponos in multikulturnost. »Nikoli prej nismo imeli dostopa do toliko različnih kultur. Vprašanje za vsakega posameznika pa je, ali te kulture spoštuje ali vsaj poskuša razumeti. Kultura namreč ni le pisana ali spregovorjena beseda. Je obnašanje, je sprejemanje, je dajanje, razumevanje, je način življenja. Slovenska kultura je tako bolj kot kdajkoli prej postala le ena izmed mnogih, bogatih, evropskih in predvsem globalnih – svetovnih kultur. In če danes govorimo o multikulturnosti, potem je prav, da spregovorimo tudi o različnosti. Razlike nas bogatijo. Predvsem tiste v razumevanju, upoštevanju in spoštovanju drugih. Tudi drugačnih. Zelo pomembno je, da gojimo svojo kulturo, ki je naša identiteta in tudi identiteta prostora, v katerem ustvarjamo. S kulturo smo torej prepoznavni. Tako kot tisti, ki danes bežijo v boljši jutri, tako tudi mi, Slovenci, ne pozabljamo, in se hranimo z domačo kulturo kjerkoli. Na kateremkoli delčku oble se sliši slovenska pesem, beseda, nam vsakič ogreje srce in obudi spomine na dom.
Zato je kultura predvsem razlog za veselje. Ne le ob zbujanju spominov, ampak zato, ker v nas budi zavest o pripadnosti. Kultura je naš ambasador,« je izpostavil župan.

Tudi slavnostni govornik Drago Mislej – Mef je ostal zvest svojemu izročilu in je prepletal tako hudomušnost kot tudi kritiko, najbolj čustveno pa je zagotovo zazvenel govor Silve Bajc, ki je za svoje delo na področju kulture prejela Vilharjevo nagrado, najvišje občinsko priznanje na tem področju.

Silva Bajc je aktivna v postojnskem kulturnem prostoru že od svojih gimnazijskih let dalje, širši javnosti pa je gotovo postala poznana in prepoznavna pred več kot dvajsetimi leti, kot prva ženska urednica Radia 94.
Danes jo poznamo predvsem kot strokovno delavko Javnega sklada za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Postojna, kar jo tesno povezuje s kulturnim dogajanjem na različnih področjih ljubiteljske kulture, s svojim delom pa presega službene dolžnosti in zadolžitve.
Dejavno sodeluje tako rekoč z vsemi kulturnimi društvi, ki delujejo v občini Postojna, spodbuja in podpira njihovo delovanje, jim pomaga in z njimi sodeluje pri izvedbi začrtanih programov in prireditev ter jih povezuje med seboj in s sorodnimi društvi od drugod.
Pomembno oblikuje ponudbo kulturnih prireditev za občane Postojne. Je organizatorka številnih prireditev na občinski, območni (medobčinski), regijski in državni ravni, ki segajo od prireditev za otroke do prireditev za starejše in imajo tako tudi medgeneracijski pomen.
Pri tem lahko posebej izpostavimo večletno organizacijo in izvedbo prireditev s področij folklore, plesa, gledališča, zborovske glasbe in likovne umetnosti:
• območna in regijska srečanja odraslih in otroških folklornih skupin,
• območna in regijska srečanja odraslih in otroških plesnih skupin,
• območna in regijska srečanja otroških in odraslih gledaliških skupin,
• območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad,
• revije Primorska poje,
• revije upokojenskih pevskih zborov južne primorske,
• od leta 2000 dalje območne revije odraslih pevskih zborov in skupin iz občin Postojna in Pivka,
• od prve izvedbe v letu 2002 dalje bienalno regijsko tekmovanje odraslih zborov in skupin,
• ex tempore in razstave likovnih ustvarjalcev,
• vsako leto od leta 2006 dalje zaključno državno srečanje slovenskih odraslih ljubiteljskih gledališč – Linhartovo srečanje, ki ima tudi mednarodno udeležbo in pomen. Srečanje za tri dni postavi Postojno na zemljevid osrednjega slovenskega ljubiteljskega gledališkega dogajanja, kamor se slovenski ljubiteljski gledališčniki radi vračajo vsako leto, če ne kot sodelujoči na festivalu, pa kot gledalci. Odlično organiziranost festivala vsako leto potrdijo tudi profesionalni gledališki ustvarjalci (igralci, režiserji, dramaturgi…), ki sodelujejo na festivalu kot člani strokovne žirije.
S februarskimi kulturnimi prireditvami s kulturo napolnjuje tako rekoč vsak vaški kulturni hram v naši občini.
Svojo ustvarjalnost in kreativnost je večkrat izkazala pri pripravi in izvedbi različnih občinskih proslav (prireditev ob 100-letnici podelitve mestnih pravic Postojni, proslava ob občinskem prazniku in 70-letnici osvoboditve Postojne…) in prireditev društev, kjer je sodelovala kot scenaristka, režiserka, povezovalka programa in tudi kot umetniška ustvarjalka.
Njena oblika umetniškega izražanja je poezija. Strokovna javnost je že leta 1999 njene stvaritve nagradila s 1. nagrado na 27. literarnem natečaju revije Mladika in nagrade Mladi oder 1998, ki jo je podelilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Glede na to, da njen ustvarjalni opus gotovo ni majhen in nepomemben, pa je kot pesnica širši publiki premalo poznana. Postojnčanom je svoje haiku verze javno predstavila le lani (2016) v projektu Naslikana pesem, ki je nastal v sodelovanju z Društvom likovnih ustvarjalcev Postojna. Njena poezija je skupaj z likovno podobo ustvarila kulturo v postojnskih izložbah ob Tednu ljubiteljske kulture.

Nekatere njene pesmi pa so zaživele in bodo živele s pevci slovenske zabavne glasbe: Odpelji me (glasba Dragan Kikovič) je odpel ansambel Aurora na Melodijah morja in sonca, zanje je napisala tudi besedilo skladbe Poglej me še zadnjikrat v oči. Zelo poznani sta skladbi Rime in Kakor ti v izvedbi Damjane Golavšek (glasba Karel Novak – Čarli), skladba Igra (K.Novak / S.Bajc / G. Forjanič) pa je prejela prvo nagrado strokovne žirije na Pop delavnici. Pravi evergreen pa je postal pa je postal Solinar, ki so ga prvič izvedli Faraoni na MMSu, pozneje pa še Slavko Ivančić s Klapo Solinar in Eroika ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v svoj repertoar pa ga uvrščajo tudi številne moške, ženske in zborovske zasedbe.
Poleg že omenjenemu osebno izpovednemu projektu Naslikana pesem, se je Silva Bajc v letu 2016 posvetila še dvema, ki bosta ostala trajno zapisana v spominu Postojnčanov, Primorcev in Slovencev.

Zaupana sta ji bila scenarij in režija osrednje proslave ob priključitvi Primorske, ki je bila izvedena v Postojni 17. 9. 2016. Umetniški del programa, ki ga je naslovila »Primorska, iz česa je lepota tvoja stkana?«, je zrcalil njeno globoko spoštovanje preteklosti, občudovanje primorske zemlje in njenih ljudi ter tankočuten posluh za vpletanje različnih oblik umetniškega izražanja. S pravo mero je prireditev prepletla s sodobnejšim duhom, tako da je bila privlačna in sporočilno močna tako za starejše generacije kot za mladino. Za opravljeno delo je prejela številne čestitke in pohvale.
Zelo ustvarjalno leto 2016 se je za Silvo Bajc zaključilo s premiero 6. filma o starih Postojnčanih, »Zgodbe iz vogalne hiše«, pri katerem je sodelovala kot scenaristka in režiserka. Film je posvečen brivskemu salonu Ozbič ter življenju in delu gospoda Janka in njegovega očeta Viktorja.
Četudi izvzamemo ostale, je Silva Bajc že s tema dvema dosežkoma pomembno prispevala k upodobitvi in predstavitvi občine Postojna doma in tudi Slovencem, Primorcem in Postojnčanom po svetu.

Naj se na koncu zahvalimo tudi vsem nastopajočim:
Andreju Smerduju, Martinu Valiču, Franciju Petkovšku, Janezu Kanoniju in Petru Bajnociju.
V glasbenem delu programa so nastopili: domača vokalna skupina Mavrica, ki jo vodi Jelka Bajec Mikuletič ter mladi in nadobudni Salt PeeNuts in Bor Zgonc.

Za kitarsko spremljavo pogovorov med Prešernom in njegovimi prijatelji sta poskrbela kitarista Tine Črnugelj z Glasbene šole Postojna in Anton Črnugelj, profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
In še za zahvala za idejo in uresničitev – Žerjavisti.