70 let Notranjskega muzeja Postojna

Predvidena je tehnološka nadgradnja; kustosi so predstavili svoje »nevidno« delo. Notranjski muzej Postojna namreč letos praznuje 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je osrednja muzealska institucija v regiji predstavila tako svoje delo kot tudi načrte za prihodnost. »Notranjski muzej Postojna je deloval v različnih statusnih oblikah,« je uvodoma razložila Vladka Krese, direktorica Zavoda Znanje Postojna, v čigar okrilje (še) sodi Notranjski muzej. Tako je bil leta 1974 preoblikovan v Kraško muzejsko zbirko v okviru Inštituta za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni,  leta 1990 pa  ponovno preoblikovan v samostojno institucijo. Zadnja statusna sprememba sega v leto 2010, ko je občina z vključitvijo Notranjskega muzeja v javni Zavod Znanje Postojna, muzeju omogočila pričetek delovanja v novih prostorih ter zagotovila pogoje za avtonomno in strokovno rast muzeja. V teh dneh pa že potekajo pogovori za ponovno osamosvojitev. »Sprejeta ni bila še nobena odločitev, saj je predhodno potrebno odgovoriti na več pomembnih vprašanj,« je še razložila direktorica. V Notranjskem muzeju Postojna je od 26. februarja 2015 na ogled stalna muzejska razstava o krasu – Muzej krasa. Razstava Muzej krasa je pomembna nova pridobitev Slovenije in predstavlja edinstveno točko za predstavitev klasičnega krasa.

V letu 2016 je imel muzej pri realizaciji muzejskega programa učinke na mnogih področjih življenja muzeja in na okolje v katerega je muzej umeščen. Po otvoritvi stalne razstave Muzej krasa, povečanju števila ustvarjalnih delavnic ter drugih dogodkov, se število obiskovalcev muzeja povečuje. V letu 2017 pripravljajo občasno razstavo ob obletnici z naslovom Muzej je Vaš – 70-letnica Notranjskega muzeja Postojna.

Razstava 70-letnice Notranjskega muzeja bo interdisciplinarna in multimedijska. Osredotočila se bo na pomen in zgodovino institucije. Pripoved se bo na inovativen način sprehodila skozi bogato slikovno gradivo ter z izborom najatraktivnejših muzejskih predmetov osredotočala na vsakdanje muzejske prakse, ki bodo obiskovalce popeljale v zakulisje muzeja in strokovnega dela kustosov. Ta »nevidna« plat muzejskega dela bo prikazana kot zgodovinski prerez skozi zbirke muzeja in s tem skozi kulturno in naravno premično dediščino Primorsko-notranjske regije, ki tvori eno izmed osrednjih sidrišč lokalne identitete kot tudi turistične ponudbe. Vse od ustanovitve muzeja leta 1947 je bila institucija pomemben sogovornik in sooblikovalec ter pospeševalec lokalnega in regijskega turizma. Razstava bo zasedla vse proste prostore in površine v pritličju muzeja.

Uporaba aplikacije Nexto

Pametni sopotnik skozi kulturna doživetja. Nexto je pametni mobilni vodnik, ki združuje destinacije kulturne in naravne dediščine v enotni mobilni aplikaciji, ki ga med prvimi v Sloveniji vzpostavlja tudi Notranjski muzej Postojna.

Muzej smo ljudje

Notranjski muzej je bil na pobudo Lea Vilharja ustanovljen pred sedemdesetimi leti. V svoji zgodovini je deloval v različnih statusnih oblikah. Tako je bil leta 1974 preoblikovan v Kraško muzejsko zbirko v okviru Inštituta za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni, in leta 1990 ponovno preoblikovan v samostojno inštitucijo Notranjski muzej Postojna. Zadnja statusna sprememba sega v leto 2010, ko je občina z vključitvijo Notranjskega muzeja v javni zavod Znanje in ohranitvijo njegove samostojnosti muzeju omogočila pričetek delovanja v novih prostorih ter zagotovila pogoje za avtonomno in strokovno rast muzeja.

V Notranjskem muzeju Postojna je od 26. februarja 2015 na ogled stalna muzejska razstava o krasu – Muzej krasa. Razstava Muzej krasa je pomembna nova pridobitev Slovenije in predstavlja edinstveno točko za predstavitev klasičnega krasa. S postavitvijo razstave Muzej krasa je dobila Postojna poleg Postojnske jame, vivarija in Inštituta za raziskovanje krasa zadnjo v nizu kraških institucij. Zavod Znanje Postojna je za oblikovanje razstave, njeno postavitev in spremljajoče dogodke pridobil v okviru projekta IPA Adriatic evropska finančna sredstva.

Muzej pa ni samo razstava, ki si jo lahko obiskovalci ogledajo. Muzej smo ljudje in tudi strokovnjaki – kustosi, ki zbiramo, dokumentiramo, preučujemo, prestavljamo in ohranjamo pomembno dediščino za zanamce. Tako želimo izpostaviti svoje delo po posameznih oddelkih:

Alenka Čuk – zgodovinarka

Kot zgodovinarka sem v Notranjskem muzeju Postojna zaposlena že skoraj tri desetletja. Moje delovno področje zajema raziskovanje, zbiranje, dokumentiranje in razstavljanje gradiva, ki je nastalo oziroma je bilo uporabljeno na območju petih notranjskih občin v preteklih stoletjih, predvsem od 19. stoletja do danes. Med zbirkami naj poleg kulturno zgodovinske posebej izpostavim še zbirke starih fotografij, razglednic, steklenih plošč, drobnih tiskov, diplom in jamsko zbirko ter dokaj obsežno arhivsko gradivo. Ponosni smo, da smo v letu 2001 pridobili dediščino postojnskega rojaka, pisatelja in zdravnika Alojza Kraigherja; del gradiva si danes obiskovalec lahko ogleda v njegovi spominski sobi v kulturnem domu. Pomemben segment dela oddelka je tudi muzejska dokumentacija, ne le kot podpora zaposlenim v muzeju pri njihovem delu z gradivom, temveč tudi zunanjim uporabnikom. To delo (tudi že skoraj tri desetletja) opravlja Nadja Adam. Sama raziskujem zlasti zgodovino Postojne (npr. Postojna. Upravno in gospodarsko središče, 2009), zanimata pa me tudi družbena in šolska zgodovina mesta in okolice. Posebno pozornost namenjam še različnim vsebinam, povezanim z zgodovino Postojnske jame (samostojno ali v soavtorstvu z znanim angleškim raziskovalcem T. R. Shawom, npr. Royal and other Noble Visitors to Postojnska jama 1819-1945, 2002), pa tudi zgodovini turizma na tem območju.

Alma Bavdek – arheologinja

Sem Alma Bavdek, univ. dipl. arheologinja, muzejska svetnica in sem že šestindvajset let zaposlena v Notranjskemu muzeju Postojna. Moja osnovna naloga je skrb za 39.000 predmetov kulturne dediščine iz arheoloških najdišč Notranjske in jamskih arheoloških najdišč Krasa. Po merilih in metodah arheološke in muzeološke stroke, za vsak arheološki predmet, ki pride v muzej in ki ga prepoznam kot predmet dediščine podam vsebino, ga vizualno upodobim in ga umestim v kulturno zgodovinski okvir ter s tem v eno od štirih zbirk arheološkega oddelka. Veliko dela pa posvetim ohranjanju predmetov, v ustreznih muzejskih depojskih prostorih. Poleg, danes že občasnega arheološkega terenskega dela ter strokovne obdelave sklopov kulturne dediščine, vsakdanjik kustosa v muzeju polni tudi delo z zunanjimi porabniki kulturne dediščine. Muzejskim obiskovalcem pa se naše delo kaže šele s preprosto, strokovno podprto in predvsem privlačno muzejsko postavitvijo, ki nas popelje v preteklost.

Mag. Slavko Polak – biolog

Ustanovitelj in vodja Biološkega oddelka Notranjskega muzeja, kjer urejam in skrbim za predmete in zbirke naravne premične dediščine. V svojem dolgoletnem delu sem zbral veliko zbirko žuželk in ostalega živalskega sveta, obsežno osteološko zbirko (zbirka kosti vretenčarjev) kakor tudi fosilov in mineralov Notranjske. Doslej sem pripravil več razstav o metuljih, kačjih pastirjih, jamskih hroščih, o živem svetu pivških jezer, o krasu in o najdbi skeleta stepskega bizona na Javornikih ter dve razstavi o Egonu Pretnerju, svetovno priznanemu proučevalcev jamskih hroščev. Prav proučevanju in popularizaciji jamskega živalstva se prav posebno posvečam. Svoje ugotovitve redno  predstavljam na mednarodnih konferencah in objavljam v znanstvenih revijah. Do nedavnega sem strokovno skrbel tudi za človeške ribice in Vivarij Proteus v Postojnski jami.

Magda Peršič – etnologinja

Etnološki oddelek je v Notranjskem muzeju Postojna med najmlajšimi (1991). Svetnica Magda Peršič, un.dipl.etn./ fil. že 25 let skrbim za hranjenje, proučevanje, dokumentiranje in predstavljanje snovne in nesnovne dediščine etnološke zbirke. Le-ta je nasledila etnografsko zbirko z naključno in stihijsko pridobljenimi predmeti s področja Notranjske in je bila v letih 1958– 1990 skoraj v celoti predstavljena na stalni razstavi. Usmeritev oddelka temelji na sodobnih strokovnih in muzeoloških dognanjih in v dopolnjevanju strokovnega manka do ustanovitve etnološkega oddelka. Težišče proučevanja je identiteta kraškega človeka, živečega na področju delovanja muzeja. Od leta 1993 so se v okviru etnološke zbirke oblikovale posamične pod zbirke in depandanse (Polharska zbirka, Fužina v Grahovem, Kravanjeva hiša v Cerknici). V okviru stalne razstave Kras/ Muzej krasa pripravljam občasne tematske razstave in z njimi gostujem ter gostim razstave drugih ustanov.

Peter Križman – restavrator

Med osnovne naloge muzeja sodi hranjenje predmetov kulturne  dediščine in njihovo predstavljanje javnosti. Za to skrbijo kustosi v sodelovanju s konservatorjem-restavratorjem. Notranjski muzej v prvih obdobjih svojega delovanja ni imel zaposlenega konservatorja-restavratorja. Te naloge so opravljali kustosi sami ali zunanji izvajalci v omejenem obsegu. Leta 1998 je muzej zaposlil konservatorja-restavratorja Petra Križmana, ki se posvečam predvsem konserviranju in restavriranju arheoloških predmetov. S postopki konserviranja odpravljam posledice nastalih poškodb in preprečujem nastajanje novih, vse posege pa skrbno dokumentiram. Skrbim tudi za zaščito, čiščenje in ustrezno hranjenje drugih muzejskih predmetov. Sodelujem pri postavljanju razstav. Veliko pozornosti namenjam preventivni konservaciji, na primer vzpostavitvi primernega okolja za hranjenje predmetov z namenom, da se upočasnijo procesi propadanja in se predmeti ohranijo za bodoče generacije.

Tina Poljšak – pedagoginja

Kustosinja pedagoginja je skupaj s kustosi začela izvajati interaktivne delavnice začela v šolskem letu 2013/2014 in tako predstavljajo prvi korak pedagoške dejavnosti. Ciljno oblikovani pedagoški programi po principu »učenje je igra«, prinašajo sveže, interaktivne in metodično pestre spremembe v učni program učiteljic in učiteljev za lokalno ter širše okolje. Zavedam se, da je tudi v Notranjskem muzeju Postojna potrebno narediti korak bližje k kvalitetnemu pedagoškemu delu. Velik del obiskovalcev muzeja predstavljajo otroci, ki želijo spoznavati kulturo in zgodovino z zabavnim učenjem. Kako združiti zabavo in učenje v muzeju? Kako se učimo, ne da bi pomislili na šolo? Kulturno dediščino lahko muzejski pedagog oživi s svojo razlago, ki jo poda v obliki zgodbe, s pomočjo aktivne izkušnje (ogled replik, originalov, vnašanje igric itd.) in povezovanjem snovi z že usvojenim znanjem iz življenja. Na takšen način, z igro, otroci in mladi spoznavajo za njih težje dojemljive pojme in sprejmejo muzej, kot kraj za druženje.

Pri tako veliki stavbi pa za obiskovalce in pomoč pri delu kustosov poskrbijo Tatjana Jurca z urejanjem dokumentacije, delom v administraciji in pomoč pri dogodkih, Zvonko Petrovčič opravlja delo hišnika in Primož Renko sprejema obiskovalce, skrbi za pretok informacij ter pomaga pri pedagoškemu delu.

Notranjski muzej Postojna in leto 2016: pridobitve in načrti

V letu 2016 je imel muzej pri realizaciji muzejskega programa učinke na mnogih področjih življenja muzeja in na okolje v katerega je muzej umeščen. Po otvoritvi stalne razstave Muzej krasa, povečanju števila ustvarjalnih delavnic ter drugih dogodkov, se število obiskovalcev muzeja povečuje. Zelo pozitivni trendi utrjujejo pozicijo ustanove kot pomembne raziskovalne in osrednje muzejske inštitucije v Primorsko-notranjski regiji z Logatcem, bohoti pa se z najbogatejšo krasoslovno zbirko na Slovenskem.

V letu 2016 se je v muzeju intenzivno delalo na promociji stalne razstave Muzej krasa o klasičnem krasu in krasoslovju, obenem pa so jo spremljale tudi dopolnilne aktivnosti. V ta namen so bile postavljene razne občasne razstave ter delovanje doma in v tujini, ki so vsebinsko dopolnjevale stalno postavitev. Začeli smo tudi z dejavnostmi izven regije in državnih meja, ki jih bomo še bolj intenzivno nadaljevali v naslednjem letu, predvsem s povezavami na medinstitucionalni in mednarodni ravni. Nekatera povezovanja  so že vzpostavljena na regionalni ravni. V preteklem letu  smo poiskali povezave in skupne projekte z društvi (Kinološko društvo Slovenije, Klub kraških ovčarjev Slovenije,..), podjetji, ki delujejo v lokalnem okolju (Mercator, Kovod, Zavarovanica Triglav), nevladnimi  organizacijami (Boreo, Unicef), sorodnimi institucijami (SAZU, Park vojaške zgodovine, Ekomuzej pivških presihajočih jezer, Notranjski regijski park, Goriški muzej, TIC Sežana, Mestni muzej Litija, Narodni muzej Kikinda, Akvarij Pula,…), poiskali sinergije  z lokalnimi društvi in lokalnimi krajevnimi skupnostmi . Z internimi povezavami v okviru Zavoda znanje je naš cilj vzpostavitev medsebojnih pozitivnih učinkov, razvoj muzeja in okolja v katerem deluje v javnem interesu.

Statistika – več tujih obiskovalcev

V letu 2016 so se prihodki muzeja iz naslova prodanih vstopnic povečali za 7,2 % glede na prejšnje leto. Obisk se je povečal za 1,9 % glede na prejšnje leto, kar pomeni, da smo zabeležili 5.420 obiskovalcev. Veseli nas dejstvo, da smo povečali delež plačljivih ogledov. Pri navedbi obiska naših razstav  nismo upoštevali obiska na naših dislociranih gostujočih razstavah v Kikindi (Srbija), Litiji in Dutovljah ter Mavhinjah (Italija). Tam smo skozi leto 2016 zabeležili 12.390 obiskovalcev. Zapišemo torej lahko, da je plodov našega dela bilo deležno kar 17.810 obiskovalcev v letu 2016.

Ugotavljamo, da leta 2016 beležimo velik porast tujih obiskovalcev. Porast je kar 525 % in upamo, da se bo obisk tujcev povečeval iz leta v leto. Obisk pedagoških delavnic in vodstev je razveseljiv in je večji za 10,4%.

V okviru pedagoškega programa v letu 2016 smo imeli 2.992 obiskovalcev na programih, od tega je bilo 62 skupin (2.519 obiskovalcev) na delavnicah in 13 skupin (473 obiskovalcev) na pedagoških vodstvih. Iz naslova povečane aktivnosti pedagoškega dela v letu 2016 beležimo 10.4% porast obiska muzeja.

Razpisi in partnerske povezave z zunanjimi institucijami

Aktivni smo bili tudi pri iskanju in prijavah na kohezijske in evropske projekte, tako smo v letu 2016 pripravili dva projekta. Prvega znotraj programa Interreg Slovenija-Hrvaška z naslovom »Below the surface« – »Pod površino«, kjer je nosilni partner Akvarij Pula ter drugega pri kohezijskem projektu Notranjski trikotnik, kjer je nosilni partner Notranjski park, pridruženi partnerici pa Občini Postojna ter Logatec. Če bomo na razpisu uspešni, imamo možnost pridobiti sredstva za dodatne zaposlitve, dodatne programske in promocijske aktivnosti muzeja, ki bi dolgoročno prispevale k povečani prepoznavnosti le-tega, seveda pa tudi k povečanju obiska.

Prireditve v letu 2017

8. marec 2017

Občasna gostujoča razstava Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete UL in Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju »1915 Ženske v zaledju Soške fronte«, 8. marec 2017, v prostorih Notranjskega muzeja Postojna, Kolodvorska cesta 3, Postojna.

17. junij 2017 – Poletna muzejska noč

Občasna razstava »Cerkniški diamanti in ostali kristali«, s strokovnim predavanjem in demonstracijo brušenja dragih kamnov 17. junij 2017, v prostorih Notranjskega muzeja Postojna, Kolodvorska cesta 3, Postojna.

15. september 2017

Občasna razstava »Pozabljena dediščina Betalovega spodmola«, 15. september 2017, v prostorih Notranjskega muzeja Postojna, Kolodvorska cesta 3, Postojna.

Dopolnitev stalne razstave »Jezerski čoln – drevak«, jesen 2017, »muzejski vrt« Notranjskega muzeja Postojna, Kolodvorska cesta 3, Postojna.

November 2017

Občasna razstava »Muzej je Vaš – 70-letnica Notranjskega muzeja Postojna«, november 2017, v prostorih Notranjskega muzeja Postojna, Kolodvorska cesta 3, Postojna.

Razstava 70-letnice Notranjskega muzeja bo interdisciplinarna in multimedijska. Osredotočila se bo na pomen in zgodovino institucije. Pripoved se bo na inovativen način sprehodila skozi bogato slikovno gradivo ter z izborom najatraktivnejših muzejskih predmetov osredotočala na vsakdanje muzejske prakse, ki bodo obiskovalce popeljale v zakulisje muzeja in strokovnega dela kustosov. Ta »nevidna« plat muzejskega dela bo prikazana kot zgodovinski prerez skozi zbirke muzeja in s tem skozi kulturno in naravno premično dediščino Primorsko-notranjske regije, ki tvori eno izmed osrednjih sidrišč lokalne identitete kot tudi turistične ponudbe. Vse od ustanovitve muzeja leta 1947 je bila institucija pomemben sogovornik in sooblikovalec ter pospeševalec lokalnega in regijskega turizma. Razstava bo zasedla vse proste prostore in površine v pritličju muzeja.

Nexto – pametni sopotnik skozi kulturna doživetja

Nexto je pametni mobilni vodnik, ki združuje destinacije kulturne in naravne dediščine v enotni mobilni aplikaciji. Uporabnik lahko z eno aplikacijo obišče več kot 40 muzejev, galerij, gradov, mest, naravnih parkov po Sloveniji in odkriva njihovo kurirano vsebino na nov način. Za tak mobilni vodnik (tudi v tujih jezikih) se je odločil tudi Notranjski muzej Postojna in ga integriral v mobilne in avdio vodnike.

Nexto nadgrajuje klasično izkušnjo avdio vodenja, saj s pomočjo Blueetooth ali GPS senzorjev zaznava uporabnikovo lokacijo in ga opozarja na točke interesa v njegovi bližini. Obiskovalec lahko s slušalkami v ušesih in telefonom v žepu med raziskovanjem destinacije vsebine prejema samodejno, brez neposredne interakcije z napravo. Doživetje mu še dodatno izboljša hiter dostop do jasno označenih vodenih poti in interaktivnih zemljevidov ter vizualno privlačna predstavitev multimedijskih vsebin.