SAŠA ĐURIĆ, ŠPORTNI STROKOVNJAK IZ POSTOJNE, KI GA JE OPAZIL NEW YORK TIMES

Ponosni nad novico, objavljeno v priznanem New York Timesu, v kateri je imenovan Saša Đurić, uspešen in predan športni strokovnjak, ki trenutno deluje v Kuvajtu, a ponosno navaja Postojno za svoj dom, smo Postojnčana, sicer na daljavo, prosili za pogovor.

 Saša, po izobrazbi doktor znanosti na področju kineziologije, oz. športne vzgoje in športa, ki je znanstveno aktiven na različnih področjih, kot so biomehanika, mišična funkcija, trening in telesni fitnes, je rojen v Srbiji, a ga je karierna pot pred petimi leti pripeljala v Slovenijo, kjer je spoznal svojo sedanjo ženo in je Postojna postala njegov dom.

V tujino, od koder se nam oglašate, vas je zanesla karierna priložnost. S kakšnim namenom ste odšli v Kuvajt?

V Kuvajtu sem dobil priložnost delati kot profesor na ameriški univerzi. Pred to priložnostjo sem si nabiral akademske in raziskovalne delovne izkušnje kot raziskovalec v biomehanskem laboratoriju na Fakulteti za telesno vzgojo i šport Univerze v Beogradu in kot docent na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Kljub odhodu v tujino sem še vedno urednik znanstvene revije Kinesiologia Slovenica, ki izhaja na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Za novi karierni izziv v Kuvajtu sem se odločil z namenom pridobivanja novih izkušenj in znanj. Obenem rad spoznavam nove kulture, načine dela in pristope k življenju nasploh. Odhod v Kuvajt je zame potovanje, kjer se bova z ženo zabavala, se tudi kaj naučila in se duhovno bogatejša vrnila nazaj v našo najlepšo Postojno.

 Imate bogate športne izkušnje, kaj so tiste, ki bi jih izpostavili?

Od športnih izkušenj bi izpostavil odbojko, in sicer žensko, ki je moje primarno športno področje. Kot igralec in kasneje kot trener mlajših kategorij ženske ekipe Crvene zvezde iz Beograda sem bil prvak Srbije. Ob prihodu v Slovenijo sem prevzel žensko ekipo Odbojkarskega kluba Logatec, ki sem jo pripeljal iz tretje v 1.B slovensko ligo. Omeniti moram še uspehe v odbojki na mivki, kjer smo bili državni prvaki v kategoriji do 18 let in podprvaki v kategoriji do 20 let. Prav tako je eden največjih uspehov 5. mesto na Evropskem prvenstvu v kategoriji do 18 let v Turčiji, kjer sem bil trener slovenske ženske reprezentance. Vsi omenjeni uspehi so kratkoročni, na dolgi rok pa so največji uspeh številne igralke, ki profesionalno igrajo v reprezentancah in različnih klubih v mnogih državah. Dober primer je klub Vollero Zürich v Švici.

Šport je področje vašega življenja in dela, kaj si želite pravzaprav doseči?

Želim združiti znanost in prakso. Želim si odkriti nova znanja in izkušnje na področju športa. Šport je lepa stvar, kjer se ustvarjajo bodoči zdravniki, učitelji, arhitekti, tudi znanstveniki, zakaj ne. S športom ohranjamo svoje telo in duha, se družimo, najdemo nove prijatelje in svoje mesto v družbi. Trenutno sem bolj osredotočen na vrhunski šport in rezultate, morda pa se bom v nekem trenutku obrnil k osnovi in ​​bistvu športa, to pa so mladi, ki so naša prihodnost in na katerih bi morala počivati ​​naša lepa Slovenija.

Zasledili smo članek v New York Timesu, kjer vas omenjajo kot športnega strokovnjaka. Kaj je tisto, kar menite, da je najbolj vplivalo na to, da vas tako priznani mediji cenijo, navajajo?

Objavil sem številne znanstvene članke v najbolj relevantnih znanstvenih revijah na svetu. Običajno zanje vedo le določeni ljudje, ki so dejavni na teh področjih. V mojem primeru pa očitno tudi uredniki tako znane revije kot je New York Times. Članek v najbolj znani reviji na svetu je zame velika čast in privilegij. Ko vidiš svoje ime v reviji kot je New York Times, to pomeni, da očitno moje mnenje nekje šteje. Počutje ob tem je res dobro.

Lahko pričakujemo vašo vrnitev v domače kraje?

Kot sem že omenil je končna destinacija zagotovo naša Postojna. To je samo vprašanje časa.

Kako bi nasploh ocenili možnosti in priložnosti ter športno vzdušje v domači občini?

Mislim, da ima Postojna ogromen potencial, ki ga še vedno ne izkorišča v celoti, a gre v pravo smer. Zdi se mi, da občino vodijo ljudje, ki imajo v našem malem kraju posluh za šport. Vem, da je v teh težkih časih, ko finančna kriza trka na naša vrata, velik izziv vlagati v gradnjo novih prostorov za gibanje in športne aktivnosti. A trdno verjamem, da se bo gradilo in vlagalo v naše mlade. Kar se tiče vzdušja, mislim, da ga ne manjka. Postojnčani smo zelo športno naravnani, kar potrjuje tudi zgodovina košarke in drugih športov. Ob tej priložnosti bi dodal, da bom po vrnitvi v Postojno na voljo občinskemu vodstvu in občanom, da skupaj gradimo ne le odbojko, ampak tudi celoten šport, ki je zelo pomemben dejavnik pri rasti mladih ljudi.