Nahajate se:
Človeška ribica ali močeril
Človeška ribica ali močeril
Rastlinstvo in živalstvo
Postojnska jama
Postojnska jama, 6230 Postojna
Človeške ribice so od nekdaj burile ljudsko domišljijo. Po splošnem prepričanju naj bi šlo za zmajeve mladiče, ki jih ob visoki vodi naplavi celo na površje.
Pravzaprav ta ljudski opis niti ni tako daleč od korektno znanstvenega.
Človeška ribica ali močeril je neotenična žival. Po domače povedano to pomeni, da odrasle živali ohranijo večino telesnih značilnosti mladička. Torej so vse človeške ribice mladički, ki so prevzeli funkcije odraslih. In če si predstavljamo, da bi se nekoč človeška ribica odločila odrasti... Ali ne bi morda res zrasla v zmaja?
Poleg človeških ribic pa tu stalno živi še 100 drugih živalskih vrst, občasno pa do 150. To so drobni pajkci, zanimiv hrošček drobnovratnik, jamski vodni osliček, kobilice, metulji, vodni polži, netopirji...
Postojna s svojimi zgodnjimi odkritji velja za zibelko znanstvene veje speleobiologije, kar jo je zaznamovalo kot nesporno svetovno središče.
Neposredno pred vhodom v Postojnsko jamo se v Rovu novih podpisov nahaja Proteusova jama – Vivarij, katerega predhodnica, Speleobiološka postaja, je nastala že v 30. letih 20. stoletja.
Pravzaprav ta ljudski opis niti ni tako daleč od korektno znanstvenega.
Človeška ribica ali močeril je neotenična žival. Po domače povedano to pomeni, da odrasle živali ohranijo večino telesnih značilnosti mladička. Torej so vse človeške ribice mladički, ki so prevzeli funkcije odraslih. In če si predstavljamo, da bi se nekoč človeška ribica odločila odrasti... Ali ne bi morda res zrasla v zmaja?
Poleg človeških ribic pa tu stalno živi še 100 drugih živalskih vrst, občasno pa do 150. To so drobni pajkci, zanimiv hrošček drobnovratnik, jamski vodni osliček, kobilice, metulji, vodni polži, netopirji...
Postojna s svojimi zgodnjimi odkritji velja za zibelko znanstvene veje speleobiologije, kar jo je zaznamovalo kot nesporno svetovno središče.
Neposredno pred vhodom v Postojnsko jamo se v Rovu novih podpisov nahaja Proteusova jama – Vivarij, katerega predhodnica, Speleobiološka postaja, je nastala že v 30. letih 20. stoletja.
