Premiera dokumentarca o gradu Haasberg

V Kulturnem domu Postojna je bila v sredo zvečer premiera dokumentarnega filma o bogati zgodovini in pomenu baročnega gradu Haasberg (Hošperk). Grad na griču Stari grad pri Planini že do konca druge svetovne vojne žalostno propada, še dodatno pa je bil poškodovan po nedavnih potresih v hrvaški Petrinji.

Film Njegova ekscelenca Haasberg v produkciji lokalne TV Kolut je režiral Dušan Milavec, scenarij je napisal Drago Mislej – Mef, nastal pa je v okviru projekta Revitalizacija grajskega parka Haasberg. Prinaša vpogled v širšo dediščino gradov na Planinskem polju - od srednjeveškega Malega gradu iz 11. stoletja, od katerega je ostal le Ravbarjev stolp, arheološke najdbe pa kažejo, da je tam stala že rimska utrdba, do srednjeveškega predhodnika gradu Haasberg, ki ga je porušil potres, do dvorca Haasberg oziroma Hošperk, ki so ga dali ob vznožju starega gradu v začetku 17. stoletja zgradili knezi Eggenbergi.

Impozantni dvorec, ki se ga je prijelo ime rodbine Haasberg, je menjal več lastnikov, zadnji so bili do konca druge svetovne vojne Windischgraetzi, ki so ga kupili sredi 19. stoletja. Služil je kot letna rezidenca in lovski dvorec, gostil pomembne goste, od habsburških cesarjev Franca Jožefa I in Karla I do črnogorskega vladike Petra Petrovića Njegoša, njegovi lastniki pa so vzpodbudili tudi razvoj lesarstva. Dvorec je imel izjemno bogato notranjo opremo, umetnine, dve kapeli, obsežno knjižnico in družinsko grobnico zadnjih lastnikov, z njim pa je bilo tesno povezano lokalno prebivalstvo Planine, saj je veliko vaščanov delalo za njegove gospodarje. Ti so dvorec z veliko dragocenostmi zapustili med drugo svetovno vojno. V njem se je namestila najprej italijanska in nato nemška vojska, marca 1944 pa so ga požgali partizani, čeprav so se Nemci že prej umaknili iz njega.

Stroka dvorec, ki ga je zasnoval kranjski deželni arhitekt furlanskega rodu Carlo Martinuzzi, ocenjuje za vrhunec baročne arhitekture na Slovenskem. Kljub temu od požiga neslavno propada, saj so bili vsi poskusi obnove ali zaščite po vojni, ko je bil še v takšnem stanju, da bi ga lahko obnovili, neuspešni.

Od tod tudi podnaslov filma Grad, ki je postal dvorec in končal kot ruševina. Kot je v pogovoru po projekciji povedal scenarist Mislej, dokumentarec "ni mišljen kot nekakšna znanstvena ekspertiza, saj so se z njim strokovno ukvarjali že mnogi, je bolj poskus, da se obudi zanimanje javnosti za morebitno obnovo oziroma vsaj utrditev ostankov dvorca, da se ne bi porušilo še to, kar je ostalo". Kot je v filmu povedala Alenka Di Battista iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, bi bila smiselna statična sanacija in nato razglasitev ruševine.

Igor Marentič, župan občine Postojna, ki z dvorcem upravlja, je v filmu povedal, da bi si občina sicer želela obnove, vendar pa bi bil to zelo drag projekt, ki ga ocenjuje na 40 milijonov evrov. Kot je v pogovoru dodal režiser Milavec, je problem nezainteresiranosti investitorjev za obnovo predvsem odsotnost vsebine, s katerim bi obnovljeno stavbo napolnili. Po županovem mnenju bi bil dvorec lahko primeren za univerzitetno dejavnost.

Dokumentarec je bil posnet v okviru projekta Revitalizacija grajskega parka Haasberg, ki ga je izvedla občina Postojna, sofinanciral pa ga je Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri filmu sta tokrat moči že tretjič združila postojnska rojaka Milavec in Mislej, ki sta podpisana tudi pod dokumentarec Dediščina furmanstva in Slovenec, ki je preletel stoletje, o Juriju Kraigherju, ki je služil v letalstvu Kraljevine SHS, kasneje pa bil polkovnik vojnega letalstva ZDA. Kot je povedala odgovorna urednica TV Koluta Alenka Furlan Čadež, nameravajo dokumentarec zavrteti v sklopu poletnega festivala v Postojni in na prostem ob dvorcu Haasberg, dogovarjajo se s TV Koper Capodistria, želijo pa ga pokazati tudi na Festivalu slovenskega filma.

Vir: STA
Foto: Žan Kafol