Slovesnost ob priključitvi Primorske k matični domovini
ZB NOB Postojna se je s krajšo slovesnostjo poklonila državnemu prazniku "Vrnitev Primorske k matični domovini" na njegov predvečer, 14. septembra, v parku pri Zeleni dvorani v Postojni. Obiskovalce sta najprej pozdravila župan Občine Postojna, Igor Marentič in predsednik ZB NOB Postojna, Jerko Čehovin.
Slovesnost je bila v znamenju priključitve Primorske, saj je o letih 1945-1947, letih pred zgodovinskim dogodkom, kot slavnostna govornica spregovorila 98-letna partizanka Anica Cucek. V 20-minutnem intervjuju, ki ga je vodila predsednica Krajevne organizacije NOB Postojna, Katja Vuga, so se prebirala originalna pisma Aničine mame o zahtevah krajanov Borjane, SKOJ-a in drugih organizacij po priključitvi Primorske k takratni FLRJ (Federativni ljudski republiki Jugoslaviji). Tako je bilo že iz teh pisem razvidno, da se je na Primorskem govorilo o priključitvi in ne vrnitvi Primorske.
Tovarišica Anica je spregovorila o dogodkih v coni A, na Kobariškem. Po vojni so na to ozemlje prišli Američani. Prebivalstvu so obljubljali, da jih bodo odpeljali v Ameriko na obljubljena kmetije, a so mnogi zaključili le v taborišču v Italiji. Do konca vojne so partizane jemali za zaveznike, potem pa so to spremenili. Kot je povedala Anica jih niso smeli omenjati niti v predstavah. Vsak scenarij je šel čez cenzuro, kjer so vse besedilo vezano na partizane črtali. Življenje pod njimi ni bilo enostavno. Zaradi tega, ker je bila v partizanih in sodelovanja na demonstracijah proti Anglo-Američanom je morala v ilegalo. Spregovorila je tudi o raznašanju letakov s katerimi so želeli krajane zbuditi. Na njih je pisalo, da naj ljudje ne nasedajo obljubam Anglo-Američanov, ker bodo končali v italijanskem taborišču. Podarjena kmetija z njihove strani v Ameriki pa so le sanje.
Na demonstracijah so se dekleta od zadaj približala ameriškim vojakom na motorjih, jim dvignila ušesnike na takratnih kapah in na njihova ušesa kričale »Živel Tito«. Priključitev Primorske je žal dočakala na delovnem mestu v Postojni in ne v svojem domačem kraju Borjani. A kljub temu je bila srečna. Srečna za svoje krajane, srečna zase. Postojna je bila veličastno okrašena z mlaji, zastavami. Po ulicah se je igralo in pelo. Bilo je veselo.
Njeno izpoved so vmes prekinile recitatorske točke Igorja Rojca in ansambla Tricikel, ki je zaigral pesem Slovenskega naroda sin. Poleg njiju dveh je nastopila tudi vokalna skupina Brkinci, program pa je povezovala Marjana Centa. Po koncu kulturnega programa je za druženje udeležencev slovesnosti poskrbel ansambel Tricikel, za odličen lovski golaž pa LD Črna jama. Udeleženci so domov odšli s prijetnimi vtisi in upanjem, da se naslednje leto spet srečajo.
Katja Vuga