Nahajate se:
Krajša slovesnost ob 76. obletnici sajevške tragedije
Krajša slovesnost ob 76. obletnici sajevške tragedije
4. 2. 2021
Sidonija Z. (DRUŽBENE DEJAVNOSTI)
339
KO ZB za vrednote NOB Hruševje se je v manjšem številu svojih članov udeležila krajše spominske slovesnosti ob 76. obletnici sajevške tragedije.
Zbrane je pozdravil predsednik organizacije Rado Škerjanc, v kulturnem programu so sodelovali člani skupine Amaterji iz Rakulika, govornica Branka Černigoj in pesnica Ana Horvat.
Partizanska epopeja Sočanovega bataljona se je pričela odvijati 24. januarja leta 1945, ob 18. uri, ko je kolona 105-ih borcev Vojske državne varnosti, formirana v IX. Korpusu, krenila na dolgo in naporno pot z Banjške planote čez vipavsko in kraško hribovje ter čez notranjske gozdove do načrtovanega cilja - Lokve pri Črnomlju.
Tam se je takrat nahajalo poveljstvo Narodne obrambe. Fantje v starosti od 17 do 27 let so bili tja poslani za izpopolnitev 1. brigade nove slovenske divizije Narodne obrambe Jugoslavije, ker na Dolenjskem niso našli dovolj borcev za to posebno enoto. Po 120-ih km pohoda v izredno težkih vremenskih razmerah, od močnega deževja do ledene burje in globokega snega, so po šestih dneh, prispeli ob 7. uri zjutraj v partizansko vas Sajevče. Ko so se dobro razkropili po hišah, da bi se odpočili in najedli, je nič hudega sluteče borce napadla močna nemška enota iz Razdrtega, ki je prišla po sledeh v snegu in zatem obkolila vas. Padlo je sedem borcev, prvi med njimi je izgubil življenje štiriindvajsetletni komandant Ivan Klobučar–Sočan. Zasnežena dvorišča v vasi so bila oblita s krvjo številnih ranjencev. V globoki spoštljivosti so nato domačini pokopali padle borce, za ranjence pa so poskrbele domačinke in dr. Franc Ambrožič, partizanski zdravnik. Preživeli borci so nato nadaljevali pot v Belo Krajino.
Tam se je takrat nahajalo poveljstvo Narodne obrambe. Fantje v starosti od 17 do 27 let so bili tja poslani za izpopolnitev 1. brigade nove slovenske divizije Narodne obrambe Jugoslavije, ker na Dolenjskem niso našli dovolj borcev za to posebno enoto. Po 120-ih km pohoda v izredno težkih vremenskih razmerah, od močnega deževja do ledene burje in globokega snega, so po šestih dneh, prispeli ob 7. uri zjutraj v partizansko vas Sajevče. Ko so se dobro razkropili po hišah, da bi se odpočili in najedli, je nič hudega sluteče borce napadla močna nemška enota iz Razdrtega, ki je prišla po sledeh v snegu in zatem obkolila vas. Padlo je sedem borcev, prvi med njimi je izgubil življenje štiriindvajsetletni komandant Ivan Klobučar–Sočan. Zasnežena dvorišča v vasi so bila oblita s krvjo številnih ranjencev. V globoki spoštljivosti so nato domačini pokopali padle borce, za ranjence pa so poskrbele domačinke in dr. Franc Ambrožič, partizanski zdravnik. Preživeli borci so nato nadaljevali pot v Belo Krajino.
Ana Horvat KO ZB za vrednote NOB Hruševje
Govor Branke Černigoj
Spoštovane tovarišice in tovariši!
Žal nam okoliščine današnjega časa ne dopuščajo, da bi se ob tej priložnosti, ko obeležujemo 76-letnico sajevške tragedije, zbrali v večjem številu in kasnejšem prijetnem tovariškem druženju. Je pa vseeno trenutek, ko se globoko v srcu zavemo, da so se v zgodovinski spomin našega naroda poleg brezkompromisnega boja za svobodo in obstoj naroda neizbrisno vklesale vrednote, kot so brezmejno tovarištvo, humanost in solidarnost. In prav v teh vrednotah, ki so naši današnji vladi popolnoma tuje, bi morali iskati in najti pot v našo prihodnost.
Z vlogo partizanskega odpora se lahko postavimo ob bok največjim velesilam sveta, kar nam priznavajo celo velesile same! Žal se tega bolj zavedajo v tujini, kot pri nas doma. Naša zunanja politika se brati z državami, ki so znane po nespoštovanju standardov in človekovih pravic, katere so priborile prav generacije partizanov!
Zato je še toliko bolj pomembno, da se spomnimo na ta in vse druge junaške dogodke tudi danes, ko nekateri skušajo kolaborante s fašisti in nacisti, ki so okupirali naše kraje, prikazati v luči borcev za domovino, partizane pa kot zločince, ki so se borili za svoje politične cilje. Pozivi, da prenehajo s širjenjem sovraštva ter začnejo graditi družbo dialoga, strpnosti in miru, pa prav nič ne zaležejo. Poleg vsega tega pa vladna koalicija izvaja nasilje nad demokracijo in svobodo in uvaja represivne metode policije in vojske. Izgubljene so največje vrednote, ki so bile pridobljene v času narodnoosvobodilnega boja. Dostojanstvo, pokončnost, pogum, tovarištvo in poštenje je iz naše družbe odrinjeno. Na površje so prišle laži in kraje.
Ne pozabimo, drage tovarišice in tovariši, da je NOB največja zgodovinska prelomnica obstoja našega naroda. Je zgled, kako se je potrebno postaviti v bran domovini. Vsi, ki spoštujemo našo narodnoosvobodilno borbo prisegamo, da bomo še naprej hodili na borčevske prireditve in skrbeli za spomenike in grobove. In ni nas tako malo! Bodimo ponosni na ta del naše zgodovine, ohranjajmo in spoštujmo jo, prenašajmo jo na mlajše in kar je najvažnejše – ne smemo dovoliti, da se zgodovina izkrivlja in celo ponareja. To je naša dolžnost in tudi naša hvaležnost do rodov, ki so se uprli okupatorju, umirali za domovino in živijo v našem spominu.
