Ljudska univerza Postojna včeraj praznovala 60 let

»Praznovanje, ki si ga bomo zapomnili.«

Ljudska univerza Postojna danes obeležuje pomemben praznik. 24. november 1960 je bil namreč začetek njene vzpostavitve, z uspešnim, predanim in strokovnim delovanjem pa v lokalnem prostoru krepi pot znanja že 60 let.

Praznično leto so na Ljudski univerzi Postojna obeleževali preko celega leta, preko različnih priložnosti in dogodkov. Četudi nekoliko prilagojeno praznovanje te pomembne obletnice, je le-to vrhunec doseglo v tem tednu, ko je Ljudska univerza Postojna poskrbela za pestro dogajanje v lokalnem prostoru.

Ekipa predanih zaposlenih je omogočila pristen vpogled v svoje delovanje in pripravila nabor zanimivih vsebin, dostopen širši javnosti. Četudi na daljavo, je zaznati vzdušje in utrip, ki sodi k obeležju 60-letnice delovanja. Ljudska univerza Postojna je predstavila svoje delo preko radijskih in televizijskih pogovorov, vzpostavila priložnostni razstavi »60 letna zgodba o skrbi za znanje«, pripravila praznično aranžersko delavnico, svoj predstavitveni film, spletno predavanje o iskanju ravnovesja v času epidemije, številna nagradna vprašanja… Na praznični dan je vodja Ljudske univerze Postojna, Tina Bazjako simbolično razrezala torto, v svojo družbo, sicer virtualno in na daljavo, pa povabila svoj celoten kolektiv. Povabilu so se odzvali in s čestitkami pridružili tudi župan Občine Postojna Igor Marentič, predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije Bojan Hajdinjak in direktorica Zavoda Znanje Postojna Tatjana Hvala.

 
»Ponosni smo na znanje in tradicijo, ki jo imamo!«

Ljudska univerza Postojna je sodobno središče za izobraževanje odraslih. Različnim generacijam že desetletja nudi dostop do znanja in učinkovito podporo na njihovi učni in karierni poti, pa tudi pri osebnostni rasti. V svojem okolju širi koncept kakovostnega vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega povezovanja in medkulturnega sodelovanja. Z dostopnostjo storitev si prizadeva za opolnomočenje posameznikov in podjetij pri doseganju njihove odličnosti. S tvornim partnerskim sodelovanjem pa prispeva k boljši kakovosti življenja v lokalni skupnosti.

Danes v Sloveniji deluje 34 ljudskih univerz, skoraj polovica jih je v 90. letih prenehala delovati, zato smo lahko zadovoljni, da se je v našem okolju uspela obdržati. V mogočni stavbi v središču Postojne namreč najdejo novo znanje, popestritev vsakdana, sprostitev in razvoj veščin raznolike ciljne skupine. Stavba, kjer danes domuje ljudska univerza  je bila sicer že od nekdaj namenjena širjenju znanja. Leta 1909 je bila tam ustanovljena prva deška meščanska šola na slovenskem, v kateri so poučevali v slovenskem jeziku. V času med svetovnima vojnama pa jo je nadomestil italijanski licej.

Izobraževalna ponudba ljudske univerze se je glede na družbeno, politično in gospodarsko situacijo spreminjala in se ji prilagajala. Kar nekaj časa je nosila ime Delavska univerza Postojna in starejše generacije ji še vedno rečejo tako. Bila je prednostno namenjena izobraževanju in usposabljanju delavskega naroda. Po osamosvojitvi se je Ljudska univerza odprla tudi za druge ciljne skupine: upokojence, brezposelne, priseljence ipd. in ponudila nove oblike in pristope neformalnega učenja – pojavili so se študijski krožki, centri vseživljenjskega učenja, usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije in podporne dejavnosti v obliki Središča za samostojno učenje in Svetovalnega središča v izobraževanju odraslih ISIO.

Današnja ponudba se ponaša s pestrostjo izobraževalnih programov in oblik, saj so namenjene zelo različni populaciji udeležencev. V lokalno okolje so vpeljali nove kompleksnejše programe, namenjene specifičnim ciljnim skupinam, ki potrebujejo prilagojene pristope dela – sem na primer sodita Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM-O) in Večgeneracijski center Točka moči. Podjetjem pri razvoju kadrov nudijo celovito in kakovostno podporo s sistematičnim pristopom pod blagovno znamko KORAK. S svojo izobraževalno ponudbo smelo odgovarjajo na izzive sodobne družbe, kot so življenje in delo v IV. Industrijski revoluciji, starajoča se družba, globalizacija ter želja po trajnostnem razvoju in varovanju okolja.

Ljudska univerza je sicer javni zavod, vendar njeno delovanje ni neposredno financirano s strani nacionalnih sredstev. Zaposleni sredstva za svoje delovanje večinoma pridobivajo s prijavami programov na javne razpise. Tako omogočajo brezplačno izvajanje raznolikih vsebin, na ta način je znanje v lokalni skupnosti dostopno tudi socialno šibkejšim. Na tem področju se jim sicer obeta svetlejša prihodnost, saj naj bi tudi ljudske univerze kmalu postale del javne mreže za izobraževanje. Z novim razvojnim načrtom pa postojnska ljudska zavzeto stopa novim priložnostim naproti – 60-letna zapuščina namreč terja tudi veliko odgovornost za prihodnje delovanje.