V modrem za svetovni dan sladkorne bolezni

Vsako leto 14. novembra praznujemo Svetovni dan sladkorne bolezni. Ta dan je rojstni dan kanadskega znanstvenika Fredericka Bantinga, ki je skupaj s svojim asistentom Charlesom Bestom, v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Leta 1923 je za ta dosežek prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni. Sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 % vseh oseb s sladkorno boleznijo.

Tudi sladkorno bolezen se da preprečiti ali odložiti njen nastanek z zdravim načinom življenja. Rekreacija je ključnega pomena za obvladovanje sladkorne bolezni in prav tako zdrava in uravnotežena prehrana ter vzdrževanjem normalne telesne teže.

Modri krog je znak, ki ga uporabljajo za podporo vsem aktivnostim, ki so usmerjeni v preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni, v modrem danes sveti tudi občinska stavba v Postojni.

Ali ste vedeli?

• 1 od 11 odraslih (20 – 79 let) ima sladkorno bolezen (463 milijonov ljudi),
• 1 od 2 (50 %) vseh ljudi s sladkorno boleznijo ni diagnosticiranih,
• 3 od 4 ljudi (79 %) živi v državah z nizkimi in srednjimi prihodki,
• preko 1,1 milijona otrok ima diabetes tipa 1.

Sladkorna bolezen prizadene veliko ljudi vseh starosti in zbolevajo vedno mlajši. Z ukrepi za zdrav način življenja, z zgodnjim odkrivanjem in z zagotavljanjem dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave lahko pomembno prispevamo k preprečevanju te bolezni oziroma odložimo njen pojav na kasnejši življenjsko obdobje, k boljšim izidom zdravljenja in k večji kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo.

V Sloveniji ugotavljamo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni, ki je ena od najpogostejših kroničnih bolezni in njena pojavnost narašča s starostjo. Kar 65 % ljudi starih nad 65 let ima več kot eno kronično bolezen in med najpogostejšimi je prav sladkorna bolezen. Razloge za to lahko pripisujemo demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni (zlasti, kjer poteka aktivno presejanje) in izboljšanem zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja (npr. debelost, zmanjšana telesna dejavnost, nezdravo prehranjevanje itd).

Breme sladkorne bolezni se povečuje. Redno in sistematično zbiranje podatkov in njihova nadgradnja omogočata na podlagi informacij osnovano načrtovanje ukrepov in aktivnosti za boljše obvladovanje sladkorne bolezni v okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 oziroma Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030. Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v letu 2019 ocenjeno na 136.911. Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,2%. Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.