David in ukradeno pero, Kamor greš (Tomaž Pengov)

Izvajalci:

David Trebižan (klavir), Metod Banko (glas, spremljevalni glas, žvižganje), Sergej Ranđelović - Runjoe (glas, spremljevalni glas, bobni, »telokala«), Bojana Šaljić Podešva (elektronika), Matej Špacapan (trobenta, krilovka), Ana Mezgec (violina), Petra Jurič (viola) in Samo Fučka (violončelo). 

Tomaž Pengov (29. september 1949 - 10. februar 2014), »pevec magičnega eksistencializma «, kot ga imenuje njegov dolgoletni prijatelj in pesnik Milan Dekleva, se je že s svojo prvo ploščo Odpotovanja (1973) zapisal v zgodovino slovenskega kantavtorstva. Njegove lirične in obenem kritične pesmi s svojo premišljeno obliko in pomensko globino še danes predstavljajo zgled številnim ustvarjalcem in posnemovalcem.
Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova je glasbeno uredništvo Prvega programa Radia Slovenija pripravilo projekt Kamor greš …, katerega del je tudi istoimenska dvojna plošča. Prvi plošček Kamor greš … prinaša enajst novih glasbenih priredb Pengovovih pesmi iz različnih obdobij njegovega ustvarjanja. Pri zasnovi tega dela projekta so ustvarjalci želeli poudariti izostren občutek za pripoved in poetično izvirnost, ki ju izžareva celotna ustvarjalnost Tomaža Pengova. To je vodilo tudi pri izbiri glasbenikov in nastala je zasedba David in ukradeno pero. Pianist David Trebižan je pri ustvarjanju aranžmajev izhajal iz svojega doživetja posameznih pesmi in ga prelil v klavirsko igro, ki predstavlja podlago za večino izvedb. Pri izvedbi je naklonil dovolj svobode tudi preostalim glasbenikom in tako so naravo posameznih pesmi s svojimi idejami soustvarili Bojana Šaljić Podešva, Sergej Randjelović Runjoe, Tomaž Gajšt in Mitja Vrhovnik Smrekar. Odgovornost neposrednega posredovanja sporočila pesmi je prevzel pevec Metod Banko, ki je domišljeno podajanje besedila dodatno poglobil s prehajanjem med petjem in govorom. Njihova interpretacija se tako sestavi v zaporedje glasbenih zgodb, ki nas z močjo besede in glasbe povedejo skozi različne odtenke pesemskih svetov Tomaža Pengova.
Na drugem ploščku Tomaž Pengov: Živo v Klubu K4 najdete posnetek koncerta, ki sicer ni nastal z namenom zvočne izdaje (v primerjavi s poznejšim Pengovovim albumom Koncert – 2006), kar se pozna pri kakovosti samega posnetka, zato ga velja poslušati predvsem kot dokument časa. Nastal je konec novembra leta 1994 v klubu K4, posnela sta ga tonski mojster Januš Luznar in producent ter glasbeni urednik Jane Weber. Tistega večera je Tomaž Pengov nastopil pred ameriškim kantavtorjem Townesom van Zandtom; njegov nastop je bil posledično sorazmerno kratek, obenem pa se vokal včasih za trenutek izgubi v živahnem klubskem razpoloženju, v katerem je nastal posnetek. Z vsebinskega stališča je kljub temu vreden poslušanja, saj nas ob poslušanju ponese v trenutek, v katerem je nastal. Na koncertu je Pengov ob pesmih s svojih dotedanjih treh plošč izvedel tudi zgodnjo različico pesmi Gea, ki jo je dve leti pozneje posnel za svojo zadnjo studijsko ploščo Biti tu.