Kitarski večer Timoteja Kosovinca

Četrtkovi večeri so najprimernejši za slovensko glasbo in predstavitev domačih umetnikov. Na oder smo  povabili mladega Ljubljančana Timoteja Kosovinca, diplomanta univerze na Dunaju v razredu profesorja Alvara Pierrija.

Pričel je z razkošno Giulianijevo Rossiniano št. 5, op.123 in pokazal, da ga je študij na Dunaju še dodatno utrdil v interpretaciji klasicističnih del avtorja, ki je večino življenja preživel v bližini Beethovna, Diabellija in drugih neprekosljivih mojstrov, predstavnikov dunajske klasike. Timotej je spreten, koordiniran kitarist, svojo izjemno muzikalnost pa je dokazal že doma z nagradami na državnih tekmovanjih. Dolga in tehnično zahtevna Rossiniana mu ni delala težav, še več, zaigral jo je tako popolno kakor vsi kitarski mojstri pred njim. Poleg inštrumentalne diplome iz kitare je diplomiral tudi iz kompozicije, zato se je odločil v nadaljevanju predstaviti svoj lasten opus. Kot naročene so med nami zazvenele njegove lahkotne skladbe, prijetne za uho in poživitev festivalskega programa. Timotej rad prisluhne tudi mnogim drugim glasbenim žanrom. Tako je dobil navdih za pisanje Rock'n'roll sonate in Rock sonate, mojstrovine, katere lahko tako lahkotno zaigra samo on sam. Ljudje so ob njegovih swing ritmih zelo uživali in mu svoje navdušenje sporočali z dolgimi aplavzi. Kakor so živahni plesni stavki delovali poživilno, tako so tudi njegove sentimantalne skladbe Opravičilo, Jutro na ulici in Cavatina kontrastno pomirjali poletne strasti. Logično vodene melodične linije je Timotej domiselno harmoniziral, dodajal krajše kontrapunktične linije in vse skupaj razločno odigral po šolsko naštudiranem načrtu.

Navdušenemu občinstvu je ob koncu ugodil z dodatkom v slogu, v katerem se je prav tako preizkusil – minimalizem.

Tekst: Anton Črnugelj