Z Jamsko Ivanko obeležili 110 'mestnih' let Postojne

13. 5. 2019 Sidonija Z. (DRUŽBENE DEJAVNOSTI) 897
V petek smo v Kulturnem domu Postojna obeležili 110 obletnico pridobitve mestnnih pravic mesta Postojna. Slavnostni govornik je bil župan Igor Marentič, Darku Bizjaku pa je bil slovesno podeljen naziv častni občan. Po uradnem delu pa so si lahko obiskovalci po mnogih letih ponovno ogledali uprizoritev prve slovenske spevoigre Jamska Ivanka, ki je delo Miroslava Vilharja. 

9. maja 909 je Postojna pridobila mestne pravice. Cesar Franc Jožef I. je trg Postojno z diplomo povzdignil v mesto, ki je s tem postala najmlajši član družine 33 starih slovenskih mest, ki so nastala v časih avstrijskega in avstro-ogrskega cesarstva. S cesarskim odlokom, ki je včeraj dopolnil 110 let in ga še vedno hranijo v Notranjskem muzeju, je bil mestu podeljen tudi grb, ki ga uvrščamo med tako imenovane povedne grbe, saj s podobo orla razlaga ime mesta.

Da je v vseh teh letih Postojna prehodila mnogo korakov ter kje vse je bila in kje je Postojna danes, je v slavnostnem govoru izpostavil župan Igor Marentič.

Nagovoru je sledila podelitev naziva častni občan, ki ga je letos za življenjsko delo na področju športa, dela z mladimi, humanitarnosti in promocije občine Postojna prejel Darko Bizjak. (celotno obrazložitev si lahko preberete na koncu prispevka). Podelitvi je dal poseben pečat tudi član olimpijskega komiteja Slovenije, slovenski olimpijec in legenda slovenskega športa Miro Cerar. 

Nazadnje je sledila še uprizoritev Vilharjeve spevoigre Jamska Ivanka. Vilhar jo je postavil v 12. stoletje v čas križarskih vojn. Izvirna domorodna igra s pesmami, kot jo je Vilhar poimenoval, je bila prvič uprizorjena 1871, le nekaj mesecev pred Vilharjevo smrtjo. Znano je že, da je bil Miroslav Vilhar človek,  ki je znal pritegniti občinstvo in je izrabil vsako priložnost, da je pel in govoril o slovanstvu in domovini in tudi tokrat ni bilo nič drugače. 

Obiskovalci so lahko sledili zgodbi Bogomila in Ivanke, ki živita v prepričanju, da sta brat in sestra. Bogomila čaka križarska vojna, pred odhodom pa jima Ivankin oče Vladimir pove, da nista v sorodu in s tem odstrani še zadnjo oviro pred njuno ljubeznijo. Ampak pot do njune sreče vendarle ni tako kratka. V igro stopi še kalski knez Miroslav s katerim se Bogomil nazadnje pomeri za Ivankino roko.

Zgodbo Jamske Ivanke so predstavili: Orkester GŠ Postojna z dirigentom Marjanom Grdadolnikom in pianistko Snježano Pleše Žagar, Gledališka skupina Ščuka iz Planine, pevci združenih zborov pivške in postojnske občine ter solisti: Jerneja Sojer Smerdu, Janja Konestabo, Jure Počkaj in Miran Žitko.




OBRAZLOŽITEV

»ČASTNI OBČAN« občine Postojna gospod Darko Bizjak 

Ko so leta 1971 odprli kegljišče v takratnem hotelu Šport v Postojni, je bil med prvimi navdušenci nad kegljanjem tudi Darko Bizjak, rojen in živeč v Postojni. Že naslednje leto je začel tekmovati v ekipi Kegljaškega kluba Proteus. Tam je uspešno sodeloval in tekmoval do leta 1978, ko so njegove uspehe opazili drugi klubi, zato je kegljaško kariero nadaljeval v Ljubljani. Zaradi odličnih rezultatov in dobre igre je bil povabljen v slovensko reprezentanco, v kateri je sodeloval celih  29 let, od tega je bil 19 let kapetan moške ekipe. Od leta 1978 pa do razpada Jugoslavije je bil tudi član reprezentance takratne skupne države, s katero je dosegel vidne rezultate.

Največje uspehe je dosegel s slovensko reprezentanco po letu 1991, ko so postali kar trikrat svetovni prvaki, enkrat podprvaki in enkrat pristali na tretjem mestu med svetovno elito. V tem obdobju je posamezno, v kombinaciji in ekipno dosegel pet svetovnih rekordov.

Posebej so vidni njegovi klubski uspehi, saj se je po letu 1990 pridružil ekipi Plankstadt iz Nemčije, s katero je dosegel državni, evropski in svetovni vrh, dvakrat pa so mu nadeli naziv »najboljši igralec nemške (Bundes) lige«. V domači vitrini ima preko 160 medalj in preko 170 pokalov, kar pomeni, da je bil na stopničkah več kot 330 - krat.

Svoje bogato znanje je Darko razdajal tudi mladim kegljačem in kegljačicam. Za 40. letno delo v kegljaškem športu mu je Športna zveza Postojna leta 2012 podelila priznanje Športna zveza Postojna. Od Olimpijskega komiteja Slovenije pa je za dosežke v športu prejel zlato značko.

Poleg kegljanja je od 10 let aktivno sodeloval tudi pri organizaciji in izvedbi kolesarske dirke okoli Slovenije (DOS). Dve leti je bil tudi predsednik Kolesarskega društva Notranjc. V okviru izvedbe dirke je društvo delovalo tudi na humanitarnem področju, saj je vsako leto na zaključni slovesnosti podelilo po štiri nova kolesa mladim, nadobudnim kolesarjem, katerim starši niso mogli pomagati.  

Darko še danes v svojih zrelih letih ostaja zvest kegljanju, kjer še vedno uspešno tekmuje ter s svojim znanjem pomaga mladim in vsem, ki si želijo napredovati v tem športu.