Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice
Ob zaključku lanskega leta, ko so se zvrstile zaključne aktivnosti (odprtje objektov in predaja infrastrukture namenu) projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop«, ki je obsegal nadgradnjo in novogradnjo vodovodnega sistema na območju občin Postojna in Pivka, sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Služba vlade za kohezijo in razvoj zaradi povečanega finančnega vložka odobrila dodatna dela v okviru navedenega projekta.
Na območju občine Postojna bodo dodatne gradnje vodovoda potekale na Notranjski, Volaričevi, Erazmovi in Kraški ulici v skupni dolžini cca 1050 metrov. Vodovod Notranjske ulice v Postojni bo deležen dodatne hidravlične izboljšave. Obstoječi vodovod na tem delu v času projektiranja del za projekt Čista Ljubljanica sicer ni bil predviden za zamenjavo. Obstoječi cevovod je bil zgrajen leta 1969 in je nujno potreben obnove, kar se bo tudi letos izvedlo. Izvedlo se bo zamenjavo cevovoda ter hidravlično izboljšavo obstoječega cevovoda v dolžini cca 300 metrov. Tudi obstoječi vodovod Volaričeve, Erazmove in Kraške ulice v okviru projekta sprva ni bil predviden za zamenjavo. Cevovod je bil grajen med leti 1979 in 1983. Pri vključitvi novega cevovoda na območju Kremence v vodovodni sistem, so se pričele nakazovati težave pri obratovanju obstoječega vodovoda po Volaričevi in Erazmovi ter posledično Kraški ulici. Težave se pojavljajo zaradi nihanja obratovalnih tlakov, ki ga neustrezni obstoječi cevovod generira. Zaradi navedenega je bil k projektu dodan še ta odsek. Izvedla se bo hidravlična izboljšava obstoječega cevovoda v dolžini cca 750 m na območju Volaričeve in Erazmove ulice. Dela bodo potekala predvidoma v drugi polovici leta.
Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve«.