Nagrajenci Občine Postojna ob kulturnem prazniku - obrazložitve

Ob kulturnem prazniku je letos Občina Postojna podelila dve priznanje za delo na področju kulture - srebrno priznanje, ki ga je prejel dolgoletni voznik in knjižničar bibliobusa Maksimilijan Valič in priznanje Miroslav Vilhar, ki je šlo v roke članov KUD Planina. 

Srebrno priznanje občine Postojna - Maksimilijan Valič

V Sloveniji je trinajst potujočih knjižnic in Knjižnica Bena Zupančiča Postojna je med njimi tista, ki se lahko pohvali z res dolgoletno in srečno tradicijo. Ko se je pred našo knjižnico prvič pojavil bibliobus, je bil to za naše kraje velik dogodek in pridobitev. Ponosni pa smo na štirideset polnih let njenega delovanja. Ob slovenskem kulturnem prazniku se je leta 1979  na pot podala prva potujoča knjižnica kot enota Knjižnice Bena Zupančiča Postojna, ki svoje posebno knjižnično poslanstvo opravlja še danes in sicer z novim sodobnim vozilom, na katerega smo vsi, tudi njegov donedavni voznik – knjižničar Maksimiljan Valič, zelo ponosni.

Leto dni po prvi vožnji je za volan potujoče knjižnice - bibliobusa že sedel mlad Maksimiljan Valič - Maks in postal prava legenda med knjižničarji slovenskih potujočih knjižnic. Pravzaprav lahko rečemo, da je skoraj vso svojo delovno dobo preživel na bibliobusu s popoldanskim urnikom. Maks je bil vedno zelo zanesljiv voznik in knjižničar, po potrebi tudi mehanik in še marsikaj bi se našlo, skratka priročen in zelo priljubljen med ljudmi. Njegova umirjena in duhovita narava, prijaznost in srčnost ter velika mera ljubezni do dela je v teh desetletjih stkala mnoge vezi in pomembno prispevala k širjenju bralne kulture na podeželju. Na tej svoji dolgoletni poti je spoznal generacije bralcev - nekoč otroci in mladina, so danes starši otrok, ki z velikim veseljem skupaj obiskujejo potujočo knjižnico. Med ljudmi po krajih vaseh je bil vselej zelo priljubljen, saj je bil reden obisk bibliobusa vsakih 14 dni sinonim za veselje in dobrodošla popestritev vsakdanjika na vasi, skorajda dogodek. Kljub muhastemu vremenu na postojnskem in pivškem, kjer imata burja in mraz rada mlade in zima ne skopari s svojimi darovi, je v vsem tem času pogumno premagoval vremenske in cestne nevšečnosti.

Na njegovi poklicni poti se je tako odvijala pestra zgodovina potujoče knjižnice. Vmes so bili tudi nenavadni dogodki in pripetljaji - od čisto resnih do zelo hudomušnih in smešnih, tudi tistih dramatičnih iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo. V 40-letni tradiciji postojnske potujoče knjižnice se je le redkokdaj zgodilo, da z bibliobusom Maks ne bi šel na pot, navkljub nemalokrat izredno slabim vremenskim razmeram na cestah. V jeseni leta 2017 je Maks prevzel že četrto vozilo potujoče knjižnice po vrsti, z njim je do odhoda v pokoj prevozil 11.100 km, vsa tri predhodna vozila skupaj, pa so varno prevozila več kot 355.000 kilometrov. Zelo razvejana mreža s kar 72-timi postajališči pritrjuje, da praktično ni kraja, vasi in zaselka v obeh občinah, kjer se bibliobus ne bi ustavil.

Številni zvesti bralci so ga imeli za svojega že kar nekaj generacij. Nekaterim bralcem je zaradi oddaljenosti od matične knjižnice potujoča knjižnica njihov edini dostop do knjig, ostalega gradiva in informacij.

Posebno odmeven dogodek v Postojni  je bil lani maja, kjer se je odvijalo 20. strokovno srečanje potujočih knjižnic Slovenije in festival potujočih knjižnic pod naslovom Bibliobusi brez meja! Festival sta v Postojni in Pivki organizirala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in naša matična Knjižnica Bena Zupančiča Postojna. Gostil je predstavnike 14-ih ekip potujočih knjižnic iz vse Slovenije in tujine (Hrvaška, Madžarska) in 11 bibliobusov iz  Slovenije. Na osrednji slavnostni prireditvi je bil Maks deležen še posebne pozornosti, tako s strani voznikov kot tudi s strani predstavnikov Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS in seveda številnih obiskovalcev.

Tudi kolegi knjižničarji se zavedajo, da je Maksov odhod za seboj pustil praznino, a gotovo tudi veliko lepih spominov in pomenljivih sledi.  Njegovih domala štirideset, poklicu predanih let je na več ravneh izoblikovalo in zaznamovalo potujočo knjižnico in s tem vsebine širjenja bralne kulture v postojnski in pivški občini. Nič ne more nadomestiti pristne bližine in trdne povezanosti človeka s knjigo in prav Maks je bil nepogrešljiv člen v verigi povezovanja, svetovanja in vzajemnega zaupanja. S svojim predanim in strokovnim delom je vsestransko prispeval k rasti, razvoju in razmahu delovanja naše potujoče knjižnice, vseh ostalih slovenskih potujočih knjižnic in celotne Knjižnice Bena Zupančiča Postojna.


Priznanje Miroslav Vilhar - Kulturno umetniško društvo Planina

Kulturno umetniško društvo Planina ima velik pomen tako za domači kraj kot tudi za domačo občino. Njegovi člani že skoraj 40 let neumorno posvečajo svoj prosti čas kulturi in se trudijo za kvalitetne kulturne dejavnosti. Društvo se zaveda, da so kulturni dogodki obenem tudi elementi kulturne vzgoje, medgeneracijskega sodelovanja in osebne rasti. Društvo skrbi za vsestransko dostopnost kulturnih vsebin. Člani si srčno prizadevajo k ohranjanju ljubiteljske kulture ter spodbujanju in vzdrževanju kulturnega življenja domačega kraja. S kulturnimi dogodki društvo bogati življenja tako obiskovalcev kulturnih dogodkov, kot članov samih.

V svojih projektih društvo skrbi za kvaliteto, vsestranskost in ažurnost vsebin, v katerih lahko vsakdo, naj bo mlad ali star, najde nekaj všečnega zase. Vsako leto društvo organizira proslavo ob kulturnem prazniku in božično-novoletno prireditev. Sezono obogatijo tudi z dvema premierama, in sicer odrasle Gledališke skupine Ščuka in Otroške gledališke skupine Ščukice. S predstavama se podajo tudi po krajih v domači in drugih občinah ter tako ponesejo svoj glas in glas občine Postojna na ušesa vsem ljubiteljem gledališča, ki se odločijo priti na predstavo. Svoje veščine člani radi predstavijo tudi na prireditvah in dogodkih občine ter drugih društev, naj si bo s povezovanjem, recitiranjem ali igranimi vložki. Aktivno sodelovanje društvo ustvarja tudi z vabilom domačih ustvarjalcev in skupin na svoje prireditve. V veliko veselje društva je, da je del njega veliko mladih in otrok, ki bodo ohranjali njegovo tradicijo in polnili dogodke z mlado energijo in otroško zvedavostjo. Slednjo društvo spodbuja tudi s številnimi otroškimi ustvarjalnimi delavnicami. Društvo ne pozabi niti na ljudi potrebne pomoči in z dobrodelnimi akcijami pomaga pri zbiranju hrane, oblek in igrač. Dodatno priložnost dobivajo tudi ustvarjalci in ljubitelji likovne in fotografske umetnosti. Od postavitve galerijskih šin v dvorani kulturnega doma v Planini, je prostor namreč primeren za raznolike razstave, katere je tudi že gostil. In še vedno obstajajo nove priložnosti za popestritve letnega programa, za katere si društvo prizadeva.

Delo in prizadevanje članov, pa ne ohranja le kulture same temveč tudi vzdržuje kulturni hram, to je Kulturni dom Miroslava Vilharja Planina, ki članom med sezono nezavedno postane drugi dom, obiskovalcem dogodkov pa prostor sprostitve, utehe ali katarze. Da prostor ustvarjanja nosi ime domačega rojaka, ki je ogromno doprinesel slovenski kulturi, je prizadevanje za ohranitev zgradbe kot tudi njene vsebine toliko večjega pomena. Slednjo ohranjajo člani s svojim neumornim trudom, prizadevnostjo in, kljub spremenljivi situaciji kulture, neomajnim elanom in navdušenjem.


Foto: Foto atelje Postojna