Komemoracija ob spomeniku NOB v Sajevčah
Mati, ti ne veš za pota moja,
mati ali ne čuješ klicev boja,
ki divja v domovini?
V boju tem omahnil
je tvoj sin edini.
S sanjami se srebrnimi odeni,
s svetlo mislijo, da lepo je meni,
da tvoj sin ni več trpin.
(Aleksander Wölfing – Aco)
Člani KO ZB za vrednote NOB Hruševje, so se tudi letos udeležili komemoracije v spomin padlim borcem Sočanovega bataljona. Zbrane je pozdravil predsednik Rado Škerjanc. Prireditve v spomin na dogodke izpred 74 –imi leti, ki ga negujejo že vrsto let, pa so se udeležili tudi predstavniki drugih KO ZB v občini Postojna: KO ZB za vrednote NOB Landol, KO ZB Podgura, KO ZB Prestranek in KO ZB Postojna. Prireditvi so prisostvovali tudi nekdanja partizana, borca legendarne Gregorčičeve brigade: tov. Anica Cucek in tov. Jože Hladnik ter predsednik ZB za vrednote NOB Postojna, tov. Jerko Čehovin. V kulturnem programu so sodelovali člani glasbene zasedbe Amaterji in ljudska pesnica Ana Horvat.
Partizanska epopeja Sočanovega bataljona se je pričela odvijati 24. januarja, leta 1945, ob 18. uri, ko je kolona 105-ih borcev, Vojske državne varnosti, formirana v IX. Korpusu, krenila na dolgo in naporno pot z Banjške planote čez vipavsko in kraško hribovje ter čez notranjske gozdove do načrtovanega cilja - Lokve pri Črnomlju. Tam se je takrat nahajalo poveljstvo Narodne obrambe. Fantje v starosti od 17 do 27 let so bili tja poslani za izpopolnitev 1. brigade nove slovenske divizije Narodne obrambe Jugoslavije, ker na Dolenjskem niso našli dovolj borcev za to posebno enoto. Po 120-ih km pohoda v izredno težkih vremenskih razmerah, od močnega deževja do ledene burje in globokega snega, so po šestih dneh, prispeli ob 7. uri zjutraj v partizansko vas Sajevče. Ko so se dobro razkropili po hišah, da bi se odpočili in najedli, je nič hudega sluteče borce napadla močna nemška enota iz Razdrtega, ki je prišla po sledeh v snegu in zatem obkolila vas. Padlo je sedem borcev, prvi med njimi je izgubil življenje štiriindvajsetletni komandant Ivan Klobučar–Sočan. Zasnežena dvorišča v vasi so bila oblita s krvjo številnih ranjencev. V globoki spoštljivosti so nato domačini pokopali padle borce, za ranjence pa so poskrbele domačinke in dr. Franc Ambrožič, partizanski zdravnik. Preživeli borci so nato nadaljevali pot v Belo Krajino.
Ana Horvat KO ZB za vrednote NOB Hruševje