Rezultati ankete o odzivu na poškodbe gozda na Postojnskem

V izteku preteklega leta je bila občanom Postojne ponujena anketa, ki jo je zasnovala skupina gozdarjev in izobraževalcev odralsih. Devetindvajset vprašanj v treh poglavjih je bilo na voljo od 26. 11. do 13. decembra na spletni povezavi, objavljeni tudi na občinski spletni strani. K odzivu so spodbudili zlasti Zavod za gozdove Slovenije, Sredja gozdarska in lesarska šola, Zavod Znanje in Athena.

Odzvalo se je 99 ljudi, od tega je bilo 84 odgovorov osnova za analizo. Slaba polovica (47%) jih je odgovorila v krajevni skupnosti Postojna, 12% v KS Bukovje, 10% v KS Prestranek, 7% v KS Slavina, iz ostalih KS pa je bilo po manj kot 5%. Iz KS Orehek odmeva nismo prejeli. Odgovarjale so vse generacije, prevladovala je starostna skupina 40-50 let. Odgovorilo je 53% moških in 47% žensk, v 40% so bili to lastniki gozda. Del odgovorov je prišel v pisni obliki, prevladujoč način vnosa podatkov pa je bil neposreden vstop na spletno mesto (57 vprašalnikov). VSEM, KI STE OMOGOČILI PRIPRAVO, DISTRIBUCIJO IN IZVEDBO ANKETE TER TISTIM, KI STE JO IZPOLNILI OZIROMA PRIDOBILI IZPOLNJENE OBRAZCE, SE ISKRENO IN TOPLO ZAHVALJUJEMO.  

Kaj kažejo odgovori? Splošna vprašanja o gozdu in udejstvovanju v občini kažejo 42% tistih, ki gozd obiščejo tedensko in 25% tistih, ki ga obiščejo dnevno. Razlog je v 74% rekreacija in v 39% skrb za gozd npr. delo, opazovanje ali spremljanje sprememb.  86% odgovorov pripisuje bivanju v bližini gozda velik pomen, kar je večina tudi utemeljila (»zeleno okolje in pristna narava«, »čist zrak« »gozd je življenje«, »brez gozda si ne predstavljam svojega kraja«, »daje zavetje divjim živalim«, »ker me zanima stanje v gozdu« itd.). 65% odgovorov se nagiba k stališču, da se po ujmah prizadeti gozd ne more obnoviti sam, ampak morata »pomagati« lastnik in gozdarski strokovnjak. Slaba tretjina (27%) odgovorov meni, da se gozd lahko obnovi sam, 7% pa na to vprašanje ni odgovorilo. 15% odgovorov ne kaže udejstvovanja na občinskih dogodkih, 12% pa tedensko aktivnost, 55% jih je nekje vmes. Le 36% odgovorov pozna tiste, ki spodbujajo razmišljanje o pomenu gozda. V občini Postojna so to npr. posamezniki, društva, mediji, revirni gozdar, Srednja gozdarska in lesarska šola in Zavod za gozdove - prevladujeta slednja. Za bolj reprezentativno sliko bi potrebovali obsežnejši odziv. Odgovori v občini Postojna so v 88% opredelili, da poznajo in spremljajo napore za sanacijo gozdov po ujmah.

Slabe tretjine odgovorov (27%) udeležba na tečaju za varno delo ne zanima (delno zato, ker so mnogi tečaje že opravili), 9% odgovorov se ne opredeli, 20% pa bi želelo obiskati tečaj gojenja. Nižji so deleži odgovorov za druge tečaje (delo z oz. vzdrževanje motorne žage 13%, trženje 13%, drugo 10%  - anketiranci so navedli zakonodajo, energijo dreves, rastlinstvo, pohodni dnevi, traktorsko spravilo lesa 9% itd.). 62% bi se jih pridružilo študijskemu krožku Varuhi gozda, 21% jih ne ve, kaj to je.

Nadaljnja analiza odgovorov je pokazala, da so se med različnimi tipi lastnikov na ujmo najbolje odzvali individualni lastniki (78% odgovorov) in agrarne skupnosti (27% odgovorov). Za dober odziv lastnika so bili po mnenju anketiranih odločilni:

• Lastništvo (»ker lastnik za svoj gozd pač skrbi«) – 77% veljavnih odgovorov;
• Dohodkovni potencial (»ker gozd izbranemu predstavlja pomemben vir dohodka«) - 48% veljavnih odgovorov;
• Pravilna in hitra reakcija, ker je izbrani upošteval občutljivost gozda - 44%.

Sledijo odgovori:

• Dostopnost (»manj strma lega, blizu cest itd.) – 34%,
• »Ker je izbrani upošteval, da imajo poškodbe posledice za širšo skupnost» - 33% veljavnih odgovorov in
• »usposobljenost« - 32% veljavnih odgovorov

Organizirana akcija Zavoda za gozdove, velikost posesti in razpoložljivi izvajalci so prejeli le 10-25% odgovorov, nekdo je navedel, da »bi v nasprotnem dobil odločbo in verjetno račun od zavoda za gozdove, če sam ne bi odpravil posledic naravnih nesreč. pa tudi iz bojazni pred lubadarjem«.  Ključna ovira za kakovostno (urno, racionalno, sonaravno) obnovo gozda po ujmi je po mnenju zbranih odgovorov pripisana lastniku, in sicer »lastnosti lastnikov« (»slaba skrb za gozd«, nevednost in nepoučenost, nezavedanje, pasivnost, nesodelovanje, neorganiziranost, »pomanjkanje časa, ker je večina hotela sanacijo opraviti sama«, nezainteresiranost za obnovo gozda«), delno tudi sistemskim  značilnostim: »nevključenost lastnikov v sistem obveščanja«, »birokracija«, »pomanjkanje usposobljenih izvajalcev sečnje«). Skoraj ¾ (73%) jih meni, »da so pridobljene izkušnje pri sanaciji žledoloma kot prvega v vrsti poškodb vplivale na izvajanje in uspešnost sanacije gozda po kasnejših poškodbah, torej po napadih podlubnikov in po vetrolomu«. Predlogi odgovorov glede izboljšav so si med seboj zelo različni.

Primeri odgovorov: »sadike smreke so bile v dobrem stanju, bukev pa v katastrofalnem in je kot take je ni bilo smiselno saditi. kasneje pa tudi ustrezna skrb in zaščita teh sadik«; »pravočasna sanacija poškodovanih dreves«, »izobraževanje za lokalno skupnost«, »čiščenje vsega polomljenega drevja, ne le iz ekonomskega vidika«. »pogozdovanje«, »več jelke, manj smreke«, »morda vključenost šolskega sistema, ljudje sami ne znajo ali so prestari oziroma nimajo časa«. »odkupovalci na panju nudijo občutno premalo denarja«, »ujme poznamo že desetletja, pa nas vsakič presenetijo, če pride toča na njivo, leti minister, če udari po gozdu, minister niti interventnega zakona ne predlaga«, »primeren stalež divjadi, pravočasna in redna nega, dati veliko več časa naravi, da tudi sama pokaže na rešitve, ki so bile ob zadnjih ujmah velikokrat naklonjene samo trenutnim finančnim uspehom, ne pa tudi resnični skrbi za gozd na dolgi rok«; »velika vlaganja v obnovo gozda in nepremišljena opustitev nege saniranih površin - za to ne more biti izgovor prevelik obseg in premalo finančnih sredstev - kaj pa vsi dobički, ki so odplavali pri sanacijah?«

Kritične opombe v izteku vprašalnika kažejo, da je za optimalno sanacijo potrebno ne le strokovno gozdarsko delo, ampak tudi delo z lastniki ter krepitev zaupanja med njimi in z institucijami« (npr. »verjetno anketa služi le kakšni diplomski nalogi, lastniki gozdov od nje gotovo ne bomo imeli nič!, »strokovna mnenja …. so marsikdaj nasprotna in medsebojno skregana«). Gre torej za pomemben izziv vsem deležnikom. Tako celo majhen vmesnik z ugledom kot je študijski krožek Varuhi gozda s predvsem izobraževalno vlogo lahko odigra pomembno vlogo krepitve potrebnega sodelovanja in zaupanja med deležniki. Notranjska je bila veliko-površinsko prizadeta prva, zato se danes drugi prizadeti ozirajo za njenim zgledom. Gre tako za poškodovan les in površine pa tudi za odziv ljudi, ki je večplasten in tudi spontan, po več izkušnjah pa lahko postane tudi sistematičen. Slabo ga še poznamo, četudi smo del tega odziva tudi sami, zato bomo s preučevanjem tega odziva nadaljevali.

Pripravila: Nevenka Bogataj