V Slovenijo se je vrnil dragoceni Slavinski misal

Pred 36 leti je ugledna londonska dražbena hiša Sotheby's na prodaj ponujala dragocen srednjeveški rokopis, ki so ga pred več kot 500 leti uporabljali v Slavini pri Postojni. Knjige, ki je pomemben spomenik slovenske kulturne zgodovine, tedaj NUK zaradi previsoke cene ni mogel odkupiti, zato pa jim je to uspelo letos in tako se je avgusta dragoceno delo po dolgih letih vrnilo domov.

Latinski misal, ki so ga kot mašno knjigo nekoč uporabljali duhovniki v cerkvi sv. Danijela v Zalogu, je v strokovnih krogih znan tudi kot »Slavinski misal«, ker je bil rokopis naročen in izdelan za cerkev sv. Danijela v Zalogu v župniji Slavina. Med tistimi, ki so v preteklih letih misalu poskušali slediti in so si prizadevali za njegovo vrnitev iz tujine, je tudi mag. Janko Boštjančič, sicer direktor Parka vojaške zgodovine Pivka, ki se iz fantovskih let spominja, kako so se odrasli pogovarjali o tem, da se je misal pojavil na dražbi v Londonu. Kaj se je dogajalo z misalom po izdelavi leta 1481 do trenutka, ko se je 1982 pojavil na dražbi, pravzaprav ni znano. K Sotheby's je prišel iz zbirke anonimne gospe, tam pa ga je nato kupil antikvariat v Connecticutu. Zatem je prišel v ugledno zasebno zbirko rokopisov in inkunabul Bergendal v Torontu. O tem so poročali slovenski časopisi, ko pa se je pisanje o rokopisu poleglo, se je zdelo, da je za vselej izgubljen, pravi Boštjančič in dodaja: "Vendar v Slávini zavest o tej dediščini po novici o dražbi ni nikoli zamrla."

Slavinski misal je bil kot del slovenske kulturne dediščine prepoznan leta 1982. Takrat je bil opisan v prodajnem katalogu dražbene hiše Sotheby v Londonu. Za nakup se je potegovala tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, saj so podatki v katalogu delo nedvoumno povezovali s slovenskim ozemljem in slovensko kulturno dediščino. Ker pooblaščenec Narodne in univerzitetne knjižnice ni imel na voljo dovolj sredstev, je bil rokopis za Slovenijo za dolgo časa izgubljen, čeprav je našel mesto v ugledni zasebni zbirki rokopisov in inkunabul Bergendal Collection of manuscripts and incunables v Torontu.

Odločitev o nakupu je bila sprejeta in s strani Ministrstva za kulturo podprta na osnovi poglobljenih pogledov in poročil ddr. Nataše Golob in dr. Jedert Vodopivec Tomažič, ki potrjujeta, da gre nedvomno za izvirno delo iz leta 1481, da je kodeks dobro ohranjen in kakovostno restavriran. Osvetljujeta pa ga tudi kot pomemben dokument kulturne zgodovine.

Rokopis vsebuje 78 pergamentnih listov (folijev) velikosti 293 x 202 mm. Vezan je v lesene platnice, prevlečene z rjavim usnjem s pečatnim okrasom. Platnice so okrepljene s kovinskimi vogalniki, sredi vsake platnice je štirioglata kovinska rozeta. Platnici zapirata dva kovinska zaklepa. Na zadnjem numeriranem foliju je podpis pisca, to je Franciscus Preming. Rokopis v latinskem kolofonu vsebuje zapis o datumu nakupa, ceni kodeksa in ter slovenska osebna in ledinska imena, povezana z nakupom, s čimer predstavlja pomemben dokument ekonomske zgodovine ter spomenik razvoja slovenskega jezika. Rokopisov, ki vsebujejo – tako kot ta Slavinski misal – kakršen koli podatek o svojem nastanku, času in kraju izdelave, o naročniku, plačilu in prevzemu, tudi v srednjeevropskem prostoru ni dosti znanih.

V vsebinskem pogledu je kodeks pomemben kot redek ohranjen primerek misala po obredju oglejskega patriarhata, saj so po tridentinskem koncilu, ki je prepovedal starejše liturgične tradicije, iz naših cerkva pod oglejsko pristojnostjo odstranili večino liturgičnih knjig oglejskega obredja. Kot tak je redek in pomemben spomenik liturgične zgodovine naših krajev.

Rokopis je poseben tudi zato, ker vsebuje prepis samo tistih mašnih delov, ki so jih potrebovali in uporabljali v cerkvi sv. Danijela v Zalogu, kar potrjuje sklepanje, da kupci tega misala niso kupili  dela, ki bi bilo slučajno naprodaj, ampak so dali prepisati tiste dele, ki bi jih utegnili uporabljati v omenjeni cerkvi. 

Kodeks je pomembna kulturna dediščina tudi z vidika likovnih prvin. Slikarsko okrasje in sedem inicial je delo dobrega knjižnega slikarja, ki ga pri nas poznamo pod imenom Stuchsov mojster, ker je sodeloval z nürnberškim tiskarjem Georgom Stuchsom, sicer pa je poslikal tudi rokopisna dela.

Pridobitev je spomenik našim prednikom, ki so nedvomno le z veliko truda in odrekanja zbrali 5 zlatnikov in 7 soldov, da so za svojo cerkev priskrbeli bogoslužno knjigo, ki je po kvaliteti izdelave in estetski vrednosti presegala svoje utilitarne naloge.