Ni nam vseeno, zato živimo trajnostno?!

"Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku letu. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine,"so opozorili v WWF Adria. Za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih bi potrebovali 1,7 planeta. Če bi vsi Zemljani porabljali naravne vire tako kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta, so dodali.

Podatki GFN o ekološkem odtisu namreč kažejo, da je Slovenija najslabša v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junij), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.

Obstoj v ekološkem dolgu je možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja prek meja planeta že lahko občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb ter strmega upadanja globalne biodiverzitete, opozarjajo v WWF Adria.

Dan ekološkega dolga je zato močan opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in živalski svet ter tako pripomorejo k trajnostnem razvoju. Kot so dodali, mora svet konkretne ukrepe za izboljšanje stanja sprejeti že do leta 2020.

Kako zelo dragoceni so naravni viri bomo ugotovili šele takrat, ko bomo ostali brez njih. Z eksponentno rastjo prebivalstva in omejenimi naravnimi viri, kot so voda, hrana, les, rudnine in kisik z vsakim letom porabimo več virov, kot jih je narava v enem letu sposobna obnoviti. Posledično zaradi prevelikega števila prebivalstva in pospešene porabe naravnih virov z vsakim letom prej vstopimo v obdobje, kjer svojim otrokom porabljamo njihove letne vire za preživetje.

V to štejemo krčenje gozdov, porabo vode, kar vodi v nastanek puščav in pomanjkanje pitne vode, erozijo obdelovalne zemlje, prekomerno ribarjenje in uničevanje živalskih vrst, izkopavanje rudnin in drugih naravnih virov ter porabo kisika, s čimer se kopiči naš odtis CO2 v atmosferi, katerega narava ne more pretvoriti nazaj v kisik.

Svetovne organizacije napovedujejo projekcije, da bomo do leta 2050 dosegli številko 10 milijard ljudi na Zemlji, kar predstavlja trenutno polovico prebivalstva. Evropa se letos sooča z izrazito vročino in pomanjkanjem vode, kar pa se bo v prihodnjih letih zgolj stopnjevalo. Naravni viri bodo tako v prihodnje postajali vse bolj dragoceni in razdrobljeni, kritične pa so predvsem napovedi glede »zalog« vodnih in prehranskih virov, ki omogočajo preživetje.

V OBČINI POSTOJNA ŽELIMO PRISPEVATI K OHRANITVI NARAVE, ZAŠČITI VODNIH VIROV, GOZDOV, OCEANOV, RASTLINSKEGA IN ŽIVALSKEGA SVETA TER TAKO PRIPOMOČI K TRAJNOSTNEM RAZVOJU.

NENEHNO TRUDIMO, DA RAVNAMO OKOLJU PRIJAZNO, DA OSVEŠČAMO SVOJE PRIJATELJE, SORODNIKE, OBISKOVALCE IN MAKSIMALNO UPOŠTEVAMO NASVETE IN REŠITVE ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z NARAVNIMI VIRI IN ENERGIJO, SAJ SE ZAVEDAMO, DA JE UČINKOVITO IN ODGOVORNO RAVNANJE KORISTNO NE LE ZA VAŠ IN ZA NAŠ SKUPNI PRORAČUN TEMVEČ PREDVSEM  ZA OKOLJE, KI SMO GA DOLŽNI PUSTITI NAŠIM POTOMCEM TAKŠNEGA IN ŠE BOLJŠEGA, KOT SMO GA DOBILI OD NAŠIH PREDNIKOV. DA BI RAVNALI OKOLJU PRIJAZNO, SE NAM NI TREBA ODREKATI UGODJU IN STVAREM, KI JIH RADI POČNEMO.

DRAGI PREBIVALCI, SPOŠTOVANI OBISKOVALCI, HVALA VAM, KER SE SKUPAJ Z NAMI TRUDITE, DA S SVOJIM ODGOVORIM RAVNANJEM DO OKOLJA, OHRANJAMO NARAVNE VIRE IN UČINKOVITO RAVNAMO Z NJIMI IN ENERGIJO.

»Zemlje ne podedujemo od naših prednikov, ampak si jo sposojamo od naših zanamcev.«