ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE ALOJZU SREBOTNJAKU, SLOVENSKEMU SKLADATELJU IN ZASLUŽNEMU PROFESORJU
Pozdravni nagovor: Igor Marentič, župan občine Postojna
Nastopa: Mešani pevski zbor Postojna, dirigent Matjaž Šček
Idejno zasnovo za spominsko ploščo je pripravila Erika Merše Logar.
Slovenski skladatelj in pedagog ALOJZ SREBOTNJAK se je rodil 27. junija 1931 v Postojni in umrl 1. decembra 2010 v Ljubljani. Sodi med najvidnejše skladatelje sodobne slovenske resne glasbe in je avtor obširnega, raznolikega opusa glasbenih del.
Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1958 v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca končal študij kompozicije, izpopolnjeval pa se je v Rimu (Boris Porrena), v Parizu, Londonu (Peter Racin Fricker) in v Sieni na ustanovi Accademia Musicale Chigiana (Vito Frazzi in Francesco Lavagnino).
Med leti 1970 in 2001 je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; od tedaj pa je imel naziv zaslužnega profesorja.
Za svoje delo je prejel mnogo nagrad, med najpomembnejše sodi tudi Prešernova nagrada za življenjsko delo (1999). Med drugimi je prejel še Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
Žirija, ki mu je dodelila Kozinovo nagrado leta 2000, je zapisala: »Alojz Srebotnjak sodi med naše najuglednejše glasbene ustvarjalce. Njegov obsežni opus instrumentalne, vokalne in scenske glasbe zavzema v slovenski glasbi eno najtehtnejših mest in predstavlja našo umetnost tudi v mednarodnem smislu na najvišji profesionalni ravni. Po rodu Postojnčan, trdno povezan z rodnim kraškim zaledjem, je Srebotnjak v svojih skladbah vseskozi zrcalil našo rodno zemljo in slovenskega človeka, v mnogih delih tudi v prefinjenih obdelavah ljudskega izročila. Njegove skladbe so že dolgo časa železni repertoar mnogih solistov, ansamblov in zborov, brez njegovih del ni mogoče predstaviti slovenske glasbe v vseh njenih razsežnostih. V njegovi ustvarjalnosti lahko zaznamo tri velika področja, ki se jim je posvečal z vso svojo energijo in zavzetostjo pri iskanju vsebinskega izraza ter natančni izdelavi vsakega detajla.«