Iz Prepiha: Kako drago bo ogrevanje?

Prepihova rubrika: tema meseca

Kako drago bo ogrevanje?

Besedilo: Mateja Jordan

Podražitve energentov pred letošnjo kurilno sezono bodo po žepu najbolj udarile gospodinjstva in večstanovanjske stavbe, ki se ogrevajo na kurilno olje ali pelete. Draginjo bodo občutili tudi na Občini, saj se večina javnih stavb preko daljinskega sistema ogreva na lesno biomaso; skupni stroški ogrevanja so že lani znašali nekaj več kot 294 tisoč evrov. Kako velike so razlike med načini ogrevanja in kje je mogoče zmanjšati porabo?

Od sistema daljinskega ogrevanja do geotermalne energije

Največ, okoli 198 tisoč evrov, je Občina potrošila za daljinsko ogrevanje, 36 tisoč evrov za utekočinjeni naftni plin, 31.100 evrov za pelete in 12.200 evrov za kurilno olje. Dodatnih 16.900 evrov so predstavljali stroški ogrevanja, povezani z Elektro Primorska.

Kot dodajajo na Občini, ti zneski ne vključujejo vseh stroškov ogrevanja, zato ne predstavljajo celotnega izdatka. Koliko jih bo ogrevanje stalo v aktualni sezoni, pa bo odvisno od cen energentov, pogodbenih pogojev, vremenskih razmer in dejanske porabe.

Najbolj potratni so praviloma večji objekti, predvsem šole, vrtci in zdravstvene ustanove, kar pa še ne pomeni nujno tudi slabe energetske učinkovitosti, poudarjajo. Pri primerjavi je namreč pomembna predvsem poraba na kvadratni meter ogrevane površine.

Na sistem daljinskega ogrevanja so poleg občinske stavbe priključeni Osnovna šola Antona Globočnika, Zdravstveni dom, Kulturni dom, Notranjski muzej, Glasbena šola Postojna, Knjižnica Bena Zupančiča in posamezne enote vrtca. 

V podružničnih šolah v Planini, Bukovju in na Prestranku uporabljajo lesne pelete, v Studenem kurilno olje, v Hruševju pa za ogrevanje izkoriščajo geotermalno energijo. Glavna stavba Osnovne šole Miroslava Vilharja se ogreva z utekočinjenim naftnim plinom.

Raba toplotne energije v občinskih javnih stavbah predstavlja po podatkih Lokalnega energetskega koncepta naslednje deleže: daljinska toplota 71,7 odstotka, lesna biomasa 12,2 odstotka, kurilno olje 10,5 odstotka in utekočinjeni naftni plin 5,7 odstotka. Skupni delež obnovljivih virov energije, vključno z daljinsko toploto na lesno biomaso, znaša 83,9 odstotka.

Energetska sanacija za prihranek energije

V preteklih letih je Občina energetsko sicer že sanirala 11 javnih stavb in s tem zmanjšala toplotne izgube ter izboljšala učinkovitost ogrevalnih sistemov in pogoje za uporabnike. Del prenov so izvedli po modelu energetskega pogodbeništva, pri katerem se naložbe koncesionarja financirajo iz doseženih prihrankov.

Vidni so tudi pozitivni učinki lanske namestitve sončnih elektrarn pri Gasilsko-reševalnem centru Postojna in gasilskem domu v Hruševju, saj se je občutno zmanjšal odjem električne energije iz omrežja. Konkretnih podatkov o višini doseženih prihrankov na Občini niso navedli. »Primerjava stroškov med posameznimi leti zaradi različnih vremenskih razmer, cen energentov in načina uporabe objektov ne pokaže nujno dejanskih energetskih prihrankov,« so opozorili.

Porabo energije sicer zmanjšujejo predvsem z rednim spremljanjem, vzdrževanjem ogrevalnih sistemov, ustrezno regulacijo ogrevanja in s prilagajanjem temperatur dejanski uporabi prostorov. Trudijo se za pravično prezračevanje in preprečevanje nepotrebnih toplotnih izgub, vendar poudarjajo, da varčevanje ne sme poslabšati pogojev za delo, pouk, varstvo otrok in druge dejavnosti. Posebnih dodatnih ukrepov za prihajajočo kurilno sezono ne napovedujejo.

Največ možnosti za dodatne prihranke vidijo na Občini v prenovah starejših, energetsko manj učinkovitih stavb, med njimi stare porodnišnice na Vilharjevi ulici 12, podružnične šole in poslovne stavbe v Bukovju ter nekaterih kulturnih in drugih javnih objektov.

Lokalni energetski koncept tako do leta 2032 predvideva postopne energetske sanacije, izboljšanje izolacije stavb, posodobitev ogrevalnih in drugih tehničnih sistemov ter učinkovitejše upravljanje porabe. Nadaljevalo se bo tudi vlaganje v obnovljive vire energije, med drugim v sončne elektrarne, izvedba pa bo odvisna predvsem od potreb, razpoložljivih sredstev, tehnične in ekonomske upravičenosti ter obstoječih koncesijskih pogodb.

Kurilno olje in peleti občutno dražji

Po podatkih energetskega svetovalca Matjaža Gustinčiča iz postojnske svetovalne pisarne ENSVET so se pred letošnjo kurilno sezono zvišale cene kurilnega olja za 37 do 48 odstotkov, peletov za 30 do 39, bukovih drv pa za pet do deset odstotkov. Nekoliko dražja je tudi električna energija; na končne zneske na računih vplivata še iztek preteklih ukrepov državne regulacije cen in nov način obračunavanja omrežnine.

Podražitve bodo najbolj občutila gospodinjstva, ki se ogrevajo s kurilnim oljem ali peleti, zlasti tista v starejših, slabše izoliranih stavbah. Pri hiši, ki letno porabi dva tisoč litrov kurilnega olja, se lahko stroški v primerjavi s prejšnjo sezono povišajo za več sto evrov. Dražja sta tudi zemeljski plin in daljinsko ogrevanje, najdražje se bomo ogrevali z električnimi radiatorji, IR-panelnimi ploščami in električnimi kotli.

Stroškovna prednost toplotnih črpalk pa se je zaradi manjšega dviga cen elektrike po oceni energetskega svetovalca še povečala. Cenovno najugodnejše ostajajo toplotne črpalke voda–voda in zemlja–voda, sledijo jim toplotne črpalke zrak–voda, lesni sekanci in drva.

Kot opozarja Gustinčič, pri primerjavi ni odločilna le cena energenta, temveč strošek dejansko pridobljene toplote. Toplotna črpalka lahko iz ene kilovatne ure električne energije pridobi tri do pet kilovatnih ur toplote, medtem ko oljni kotel izkoristi približno 85 odstotkov energije goriva. Pomembni so tudi izolacija stavbe, učinkovitost ogrevalne naprave in način njene uporabe.

Kako velike so lahko razlike, kaže izračun za enodružinsko hišo, ki potrebuje letno 15 tisoč kilovatnih ur toplote. Ogrevanje s toplotno črpalko zrak–voda bi po okvirnih cenah stalo letno približno 915 evrov, s kurilnim oljem pa 2.745 evrov, kar pomeni občutno razliko –  približno 1.830 evrov. Ampak izračun, kot dodaja Gustinčič, ne vključuje začetne naložbe v ogrevalni sistem in vseh dodatnih stroškov.

V blokih še vedno največ kotlovnic na kurilno olje

Podražitve se poznajo tudi v večstanovanjskih stavbah s skupnimi kotlovnicami. Postojnska enota podjetja Tabor na območju občin Postojna in Pivka upravlja osem takšnih kotlovnic, od tega šest na kurilno olje, eno na lesne pelete (na Tržaški cesti) in eno s toplotno črpalko (na Notranjski ulici v Postojni. Dva bloka v mestu sta priključena na daljinsko ogrevanje.

Kot pravijo v Komunali Sežana, ki upravlja deset večstanovanjskih stavb na Postojnskem, se večina ogreva s kurilnim oljem, z utekočinjenim naftnim plinom in lesnimi sekanci. Stroški se po njihovih podatkih v zadnjih letih niso bistveno spreminjali, v tej sezoni pa pričakujejo za porabo toplote zaradi naraščanja cen energentov nekoliko višje račune. »Največjo negotovost trenutno vidimo predvsem pri objektih, ki se ogrevajo na kurilno olje,« poudarjajo.

Ogrevanje z lesnimi sekanci je praviloma cenovno ugodnejše, vendar so stroški vzdrževanja takšnih sistemov lahko višji. Precej dražji so tudi peleti, ki so jih v Taboru leta 2024 nabavljali po približno 230 evrov za tono brez DDV, letos pa stanejo od 372 do 379 evrov.

Kako občutno se lahko podražitev pozna pri večji stavbi, ponazarjajo v Komunali s primerom objekta, ki v kurilni sezoni porabi 10 tisoč litrov kurilnega olja. Lansko jesen bi ta količina stala približno 10.880 evrov, po ceni iz oktobra 2026 pa 15.060 evrov, kar je (brez stroškov dostave) 4.180 evrov oziroma 38 odstotkov več.

Upravitelja sicer spremljata gibanje cen energentov in glede na potrebe iščeta najugodnejše dobavitelje. Vendarle pa bodo na končni strošek kurilne sezone pomembno vplivale tudi vremenske razmere, saj lahko daljša hladna obdobja porabo precej povečajo.

S toplotno črpalko do nižjih stroškov

Velike razlike med načini ogrevanja kaže primer večstanovanjske stavbe na Notranjski ulici v Postojni. Tam se 16 stanovanj s skupno ogrevano površino približno 979 kvadratnih metrov ogreva s toplotno črpalko. Po oceni Dejana Radića iz Tabora porabijo za ogrevanje letno približno 38.600 kilovatnih ur električne energije, kar pomeni, da je pri pogodbeno dogovorjeni ceni električne energije za leti 2026 in 2027 letni strošek energijskega dela približno 5.770 evrov z DDV oziroma povprečno 360 evrov na stanovanje. Temu je treba prišteti še omrežnino, dogovorjeno moč in druge dajatve.

Po njegovi oceni bi za enako količino toplote potrebovali približno 13 tisoč litrov kurilnega olja na leto. Pri regulirani ceni 1,506 evra za liter, uporabljeni v izračunu oktobra 2026, bi to pomenilo okoli 19.600 evrov oziroma 1.225 evrov na stanovanje samo za energent. »Gre seveda za orientacijsko primerjavo, saj pri objektu na Notranjski ulici proizvedene toplote nimamo merjene s kalorimetrom, zato dejanske porabe dveh različnih sistemov ni mogoče primerjati povsem ena proti ena,« opozarja Radić.

Za prenove kotlovnic vse več zanimanja

Kot ugotavljajo v Taboru, se ob podražitvah energentov znatno poveča zanimanje etažnih lastnikov za izboljšave ogrevalnih sistemov. Ker so bile fasade večine stavb, ki jih upravljajo, že energetsko sanirane, se zdaj osredotočajo na učinkovitejše delovanje ogrevalnih naprav. Pred vsako kurilno sezono jih pregledajo in servisirajo, preverijo delovanje sistema in skušajo porabo z ustreznimi nastavitvami zmanjšati, ne da bi poslabšali bivalno ugodje. Kjer ugotovijo večje pomanjkljivosti ali previsoko porabo, predlagajo etažnim lastnikom izboljšave glede na stanje stavbe in stroške naložbe.

Najpogosteje posodabljajo regulacijo, menjajo obtočne črpalke in ventile ter hidravlično uravnotežijo sisteme, pri starejših kotlovnicah pa razmišljajo tudi o prehodu s kurilnega olja na daljinsko ogrevanje ali toplotne črpalke. Vseeno se zaradi visokih stroškov in potrebnega soglasja etažnih lastnikov pogosteje odločajo za izboljšave obstoječih sistemov. Pri energetsko saniranih stavbah pogosto izberejo tudi prezračevalne naprave z rekuperacijo, vendar je treba za posege v fasado oziroma v skupne dele stavbe pridobiti ustrezna soglasja etažnih lastnikov.

Zaradi visokih začetnih stroškov so celovite prenove ogrevalnih sistemov redke, dodajajo v Komunali, zato je poudarek predvsem na vzdrževanju obstoječih naprav in zmanjševanju porabe. Oba upravnika pred vsako kurilno sezono poskrbita tudi za pregled in servisiranje ogrevalnih naprav.

Koliko lahko prihranimo?

Po Gustinčičevi oceni lahko že znižanje sobne temperature za eno stopinjo zmanjša porabo energije za približno šest odstotkov. Kombinacija preprostih ukrepov, kot so ustrezna regulacija, pravilno prezračevanje in preprečevanje nepotrebnih toplotnih izgub pa lahko prinese predvsem v starejših hišah od 10 do 20 odstotkov prihranka.

Višje račune za ogrevanje dobimo po mnenju sogovornikov največkrat zaradi previsokih temperatur, nepravilne uporabe termostatskih ventilov, zakritih radiatorjev in zlasti dolgotrajnega prezračevanja z okni »na kip«. Za toplotne črpalke, ki so praviloma učinkovitejše pri enakomernejšem delovanju, je pomembna tudi ustrezna nastavitev temperature ogrevalne vode.

V Taboru priporočajo še zamenjavo starih ventilov s termostatskimi in po potrebi še  dotrajanih radiatorjev, v Komunali pa opozarjajo, da zapiranje radiatorjev v blokih ne pomeni nujno sorazmerno nižjega stroška. »Med pogostejšimi napakami je ogrevanje celotnega stanovanja z enim samim grelnim telesom, medtem ko so preostala popolnoma zaprta.«  Pravilnik o delitvi stroškov ogrevanja namreč v določenih primerih predpisuje najmanjši obračunski porabniški delež v višini 40 odstotkov deleža ogrevane površine. Koliko se bodo varčevalni ukrepi poznali na računu posameznega stanovanja, je zato odvisno tudi od načina obračunavanja toplote v stavbi.

Koliko stane ogrevanje enodružinske hiše?

Okvirni letni stroški energije za hišo s potrebo po 15.000 kWh toplote.

Vir: okvirni izračun energetskega svetovalca pred kurilno sezono 2026/27. Stroški ne vključujejo začetne naložbe v ogrevalni sistem in vseh dodatnih stroškov.