Socialna ekonomija

V organizaciji Notranjsko-primorskih novic v sodelovanju z Zavodom znanje Postojna, OE Podjetniški inkubator Perspektiva je v prostorih slednjega potekal regijski posvet o socialni ekonomiji, izzivih in priložnostih zanjo, ki se je je udeležil tudi postojnski župan. Posvet je namenjen promociji socialne ekonomije v regiji, je pred začetkom povedala Jelka Lekše, lastnica in urednica Notranjsko-primorskih novic in spletnega portala Na splet po nasvet.

V letošnjem letu se je namreč spremenil zakon, s katerim je vlada olajšala registracijo in zmanjšala birokratske ovire za delovanje socialnih podjetij. Del posveta je bil torej namenjen spremembam in tudi podporam, ki se v prihodnjih letih obetajo, drugi del pa primerom dobrih praks, oz. predstavitvi izkušenj podjetnikov, ki so se s tem izzivom že srečali, pa so se bodisi ustavili ali dobro prakso izpeljali naprej.

Struktura socialnega podjetništva je zelo neekakomerna, ugotavlja Lekšetova. »Od 260 delujočih socialnih podjetij jih je v naš regiji, skupaj z občino Vrhnika, torej na širšem notranjskem območju, samo šest, vključno z nami, kar pomeni, da je področje socialnega podjetništva na drugih območjih po Sloveniji bolj razvito.«

Organizatorka posveta si  želi s tem dogodkom in s promocijo socialnega podjetništva spodbuditi podjetnike, da bi se za tako obliko podjetništva odločali. »Dogodek je obenem namenjen seznanitvi javnosti, da je Zavod Svit, ki izdaja omenjene medije, postal član Združenja socialne ekonomije Slovenije, podružnica Notranjska.

Po mnenju postojnskega župana Igorja Marentiča je socialna ekonomija vizionarsko postavljen cilj. »To so ljudje, ki se ne pehajo za dobičkom, ampak okoli sebe vidijo tudi druge ljudi,« je poudaril in dodal, da je socialno podjetništvo učinkovita oblika integracije ranljivih skupin v družbo, zato moramo takšne oblike podjetništva tudi institucionalno podpirati. Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je med drugim izpostavil ukrepe, ki jih je odhajajoča vlada izvajala v podporo socialnemu podjetništvu in izrazil obžalovanje, da niso počrpali več evropskih sredstev.

Mojca Metelko, predsednica ZSES, je skušala odgovoriti na vprašanje, ali smo Slovenci odgovorni potrošniki. Ob tem je predstavila kampanjo Kupujmo odgovorno in raziskavo, s katero so ugotovili, da večina prebivalcev Slovenije ne razume pojma socialno podjetje, ne pozna njihovih izdelkov in storitev, ima zadržke pred nakupom le-teh. Na drugi strani pa je opozorila na ustanove, ki se omenjene odgovornosti zavedajo, denimo, Splošno bolnišnico Šempeter in Vrtec Trbovlje. Prva pri socialnem podjetju kupuje sadje in zelenjavo, drugi pralne pleničke.

 »Socialno podjetništvo ni romantika in socialno podjetništvo ni delo, ki se opravlja zastonj. To je podjetništvo kot vsako drugo, temelji samo na nekih drugih izhodiščih: na demokratičnosti, na nedeljenju dobička. Taka podjetja ne morejo deliti dobička med lastnike in zaposlene, lahko ga samo reinvestirajo in se tudi sicer družbeno odgovorno obnašajo,« poudarja Lekšetova, ki ocenjuje, da je potencial velik, še posebej zato, ker socialna ekonomija niso samo socialna, temveč tudi invalidska podjetja in podjemi, ki se ukvarjajo s socialnim varstvom.

Letos je Slovenija predsedujoča luksemburški skupini socialne ekonomije, Maribor pa je evropska prestolnica socialne ekonomije. »Nam se je zdelo potrebno in pomembno, da se temu valu priključimo, ker naš zavod, izdajatelj NPN in portala Na splet po nasvet, postaja regijska podružnica Združenja socialne ekonomije  Slovenije in bomo tem podjetnikom lahko nudili vso podporo.«

BMK