Prepihova tema meseca: Po jami še Postojnsko

Prepihova rubrika: Tema meseca

Po jami še Postojnsko

Besedilo: Mateja Jordan

Postojnska jama je avgusta presegla 200 tisoč obiskovalcev, na destinaciji Postojnsko pa so do konca poletja našteli več prihodov in prenočitev kot lani. Toda za dobrimi številkami se skriva eden največjih izzivov tukajšnjega turizma: gost ostane na destinaciji v povprečju le noč in pol. Kako ga torej iz svetovno znane Postojnske jame privabiti še v mesto in okolico  in mu ponuditi dovolj razlogov, da ostane dlje?

Pri Postojnski jami so avgusta beležili rekorde tako pri obisku kot v gostinstvu in trgovini, rekordno sta poslovala tudi Hotel Jama in Vila Planinka na Jezerskem. Predsednik upravnega odbora družbe Marjan Batagelj je povedal, da so letošnji izjemen obisk obvladovali celo z manj stresa kot v marsikateri prejšnji sezoni, ko ni bil tako velik. To pripisuje predvsem dobri pripravi, organizaciji ter odlični in sposobni ekipi zaposlenih.

Samo avgusta je Park Postojnska jama obiskalo več kot 200 tisoč ljudi, kar je po Batageljevih besedah že zgornja meja, preko katere ne želijo. »To je tista optimalna številka, ko lahko še normalno delamo in je tudi doživetje obiskovalcev tako, kot si ga zaslužijo.« Na najbolj obremenjene dneve se je obisk približal deset tisoč ljudem, gnečo pa so obvladovali tudi z digitalnimi platformami, s katerimi so obiskovalce razporedili čez ves dan.

V Postojnski jami so dobro sezono pričakovali in že vnaprej prilagodili število zaposlenih. Batagelj ocenjuje celo, da je bil letošnji kadrovski primanjkljaj najmanjši v zadnjih 16 letih, saj je na vrhuncu sezone delalo za Postojnsko jamo skupaj z dijaki in študenti okoli 460 ljudi. To je omogočilo tudi lažje razporejanje dela in menjavanje zaposlenih v obdobju, ko so bile razmere predvsem zaradi vročine izjemno naporne.

Britancev kar 41 odstotkov več

V Postojnski jami so že pred sezono pričakovali upad obiskovalcev z nekaterih oddaljenih trgov in temu prilagodili trženje. Do konca avgusta so tako zabeležili 27-odstotni upad kitajskih gostov, 24-odstotni upad gostov iz Južne Koreje, za približno četrtino manj je bilo tudi obiskovalcev iz Izraela in Indije.

Na drugi strani pa so močno zrasli trgi, na katere so letos usmerili več pozornosti. Iz Velike Britanije je prišlo okoli 60 tisoč obiskovalcev oziroma 41 odstotkov več kot lani, rastoči španski trg je pridobil 19 odstotkov, ameriški pa 17 odstotkov. Kanada je s številom obiskovalcev zrasla za približno 20 odstotkov, dobre rezultate beležijo tudi pri avstralskih gostih. Kljub drugačnim turističnim tokovom so ohranili dva tradicionalno močna trga in do konca avgusta našteli okoli 106 tisoč italijanskih  in 72 tisoč nemških gostov. Tudi Poljaki, Madžari in Čehi predstavljajo danes tako velik delež obiskovalcev, da si turističnega obiska brez njih pri Jami skoraj ne predstavljajo več. Ob tem pa ne pozabljajo niti na domačega gosta, katerega obisk ostaja približno na ravni lanskega.

Sezona se podaljšuje v jesen

Batagelj si želi predvsem stabilnega vremena, saj je tako obisk bolj predvidljiv. »Vsi mislijo, da goste privablja dež, kar je sicer res, a na mesečnem nivoju ne vpliva na število obiskovalcev,« poudarja. Menjavanje dežja in sonca namreč povzroča velike dnevne konice, ki jim nato sledi padec obiska, medtem ko je ob stabilnem vremenu obisk bolj enakomeren.

Konec septembra pri Postojnski jami običajno že lahko potegnejo črto pod glavno sezono, po Batageljevih besedah pa tudi za letošnji september kaže zelo dobro. Ob tem opažajo, da se sezona vse bolj podaljšuje, obisk pa se postopoma bolj enakomerno razporeja izven glavnih poletnih mesecev, predvsem v pozno jesen in tudi v zgodnjo pomlad.

Za prihodnje obdobje vidi Batagelj priložnost predvsem v nadaljnji rasti severnoameriškega trga, a pri napovedih ostaja previden, saj lahko negotove razmere v svetu turistične tokove zelo hitro spremenijo.

Gost pride pripravljen, a ga je treba prepričati, da ostane

Tudi številke, ki so jih zabeležili v OE Turizem Zavoda Znanje, kažejo, da je za nami dobra turistična sezona. Do konca julija so na destinaciji Postojnsko našteli 64.738 prihodov in 96.809 prenočitev, kar je več kot v enakem obdobju lani, ko je bilo prihodov 60.554, prenočitev pa 92.365.

Gostov je sicer več, a še vedno ostajajo le kratek čas. Povprečna doba bivanja se je z lanskih 1,52 celo nekoliko skrajšala na 1,50 nočitve. In prav v tem  je še vedno eden največjih izzivov destinacije, pravi Ana Širca, vodja OE Turizem Zavoda Znanje. »Naš dolgoročni cilj ni zgolj povečevanje števila prihodov. Veliko pomembneje je, koliko časa obiskovalec ostane na destinaciji in koliko lokalne ponudbe v tem času tudi dejansko izkoristi. «

Postojna z okolico je za velik del turistov še vedno samo postaja na poti proti naslednji točki  potovanja po Sloveniji ali Evropi, dolgoročno pa se jim želi ponuditi dovolj razlogov, da ostanejo še eno noč ali se pozneje vrnejo. »Ko obiskovalcu poleg jame in Predjamskega gradu ponudimo še naravo, pohodniške in kolesarske poti, kulinariko, kulturne vsebine, prireditve in avtentična lokalna doživetja, se možnosti za daljše bivanje bistveno povečajo,« pravi Širca.

Med letošnjimi obiskovalci je bilo do konca julija kar 94,6 odstotka tujcev, največ Italijanov, sledijo Nemci, Madžari in Poljaki, nato domači gostje ter obiskovalci s Češke, iz Francije in s Hrvaške. Razmerje je tako že skoraj takšno kot v času pred epidemijo. Domači gost zaradi tega ni nič manj pomemben, poudarja Ana Širca, le nagovarjajo ga drugače – ne toliko kot nekoga, ki bo prišel pogledat največje znamenitosti, ampak kot obiskovalca, ki raziskuje manj znane kotičke in se vrača tudi izven glavne sezone.

Pri Turizmu Postojna opažajo, da so za obisk vse zanimivejši tudi meseci pred poletnim vrhuncem in po njem, spreminjajo se tudi navade gostov. Ti poiščejo informacije večinoma že pred prihodom, preverijo odpiralne čase, cenike in prevoze ter si pripravijo osnovni načrt poti.

Zato se spreminja tudi vloga Centra za obiskovalce; tam so obiskovalci pred leti iskali  predvsem  zemljevid in osnovne informacije, danes pa pridejo po lokalni nasvet. »Zanima jih, kam bi šli domačini, katera pot je lepša, kje lahko poskusijo lokalno hrano, kaj se splača obiskati, če imajo na voljo samo nekaj ur, ali pa kam se lahko po ogledu naših največjih dveh atrakcij odpravijo izven najbolj znanih turističnih točk ter po klasične informacije glede prevozov do večjih mest,« pojasni Širca.

Vso lokalno ponudbo in doživetja lahko od letošnjega leta dalje obiskovalci in domačini sicer najdejo na prenovljeni spletni strani Postojnsko.si, ki je samo eden od korakov razvoja blagovne znamke Postojnsko.

Od svetovne znamenitosti proti širši destinaciji

Ena pomembnejših nalog prihodnjih let bo torej ta, kako tok obiskovalcev, ki jih privabita Postojnska jama in Predjamski grad, usmeriti po mestu in okolici. »Obiskovalec ne razmišlja več o posameznih ponudnikih in atrakcijah, ampak želi dobiti celovito izkušnjo destinacije,« pojasnjuje sogovornica. Del tega povezovanja so tudi shuttle prevozi, ki obiskovalcem omogočajo bolj trajnosten dostop do Predjame, hkrati pa naj bi zmanjšali prometni pritisk na območju.

Pomemben del vtisa, ki ga obiskovalec odnese s Postojnskega, ustvarjajo tudi ljudje, domačini.   »Vsak s svojim znanjem, energijo, idejami in vsakodnevnim trudom soustvarja zgodbo Postojnskega: nekdo skozi kulinariko, drugi skozi nastanitve, kulturo, naravo, šport ali doživetja … Skupaj pa ustvarjajo zgodbo destinacije, ki jo gost odnese s seboj domov,« še poudarja Ana Širca.

Priložnost je v podeželju

Pri razvoju dodatne turistične ponudbe sodeluje tudi LAS med Snežnikom in Nanosom, pri katerem z manjšimi projekti podpirajo predvsem turizem na podeželju in lokalne ponudnike. »Potencial imamo in na tem tudi gradimo,« pravi strokovni vodja Aleš Zidar.

Med zadnjimi projekti, s katerimi širijo turistično ponudbo, sta tudi Šotorišče 2 in Brenčimo s kolesom. V okviru prvega bodo v parku Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna postavili glamping hiške iz naravnih materialov ter nadgradili programe gozdne pedagogike in gozdne terapije. Za projekt je namenjenih skoraj 30 tisoč evrov evropskega denarja.

Skoraj 70 tisoč evrov evropskih sredstev pa je prejel projekt Brenčimo s kolesom. Ta  nadgrajuje obstoječo čebelarsko-kolesarsko pot z novimi učnimi in čutnimi točkami, namenjenimi spoznavanju divjih opraševalcev in biodiverzitete, ter jo povezuje s trajnostno turistično ponudbo in uporabo električnih koles. Projekt združuje več lokalnih ponudnikov. 

V Goričah stavijo na osebni stik in povezovanje z okolico

Tega, da gostu za daljše bivanje ni dovolj ponuditi le prenočišča, se zaveda tudi Cristian Žigon, lastnik Garni hotela Green Escape v Goričah. Pred dobrim letom so ga odprli z željo, da bi se gostje počutili domače, se odklopili od vsakdana in predvsem uživali v naravi. V sobe zato namenoma niso namestili televizorjev, goste pa raje spodbujajo k aktivnemu preživljanju časa – od pohodništva in kolesarjenja do odkrivanja številnih, tudi manj znanih kotičkov Slovenije.

V hotelu s 23 ležišči so uredili štiri nove apartmaje, ponudbo pa postopoma še širijo. V zadnjem letu so prenovili tudi velik večnamenski prostor, namenjen porokam, koncertom, degustacijam in drugim dogodkom, dolgoročno pa nameravajo ponudbo dopolniti še s kongresno dvorano, prostorom za »team building«, savno in fitnesom. Po lastnikovih besedah je cilj razviti ponudbo, ki bo zanimiva tudi izven  glavne turistične sezone.

Gostje prihajajo iz številnih evropskih držav, pa tudi iz Slovenije. Med njimi so pohodniki, kolesarji, motoristi, ljubitelji narave, psov in ptic ter družine. Kot opažajo v Green Escape, mnogi najprej obiščejo najbolj znane znamenitosti, nato pa jih usmerijo tudi proti Gradu Snežnik, Lipici in drugim zanimivim krajem. Obenem jim poskušajo približati lokalno ponudbo ter jih povezati s krajem in okolico. Prav v tem vidijo eno od priložnosti območja, saj je možnosti za večdnevno bivanje veliko, le gostu jih je treba predstaviti.

Pomemben del njihove ponudbe je osebni stik z gosti. Oskrbnica Branka Mavri jim svetuje pri izbiri izletov, preverja prometne povezave in pomaga pri načrtovanju poti. Po njihovih izkušnjah se zaradi takšnega odnosa tudi radi vračajo. V hotelu preživijo v povprečju približno dva dneva in pol, nekateri tudi pet ali sedem dni.

Goste pripeljejo tudi dobre ocene na spletu

Nekoliko drugačno je bilo poletje na Koči Mladika nad Postojno, ki jo je lani kot nova najemnica prevzela Anita Urbančič iz Kulinaričnih doživetij. Ker je to njihova prva poletna sezona, obisk in navade gostov za zdaj predvsem spremljajo in sproti prilagajajo ponudbo.

»Spomladi so na Mladiko prihajali predvsem domačini, poleti pa nas v bistvu rešujejo tujci, ker so v veliki večini gostje naše koče,« pravi Urbančičeva. Največ se jih pripelje z avtomobilom, nekateri, ki bivajo v Postojni, pa se do koče odpravijo tudi peš. »Fascinira jih zgodba te hiške nad Postojno, ki jo vidijo iz mesta, in pridejo gor peš.«

Nekateri tujci pa Mladiko odkrijejo preko Googla in jim pri prepoznavnosti pomagajo dobre ocene in komentarji prejšnjih obiskovalcev. Na vrhu jih navdušita predvsem razgled in hrana, pri kateri dajejo poudarek lokalnim sestavinam.

In čeprav je tudi v mestu precej ponudbe domače in lokalne hrane, tuji obiskovalci ne iščejo nujno samo lokalnih okusov. Dober primer so Okusi Filipinov, kamor marsikoga pripeljejo prav tako odlične spletne ocene in priporočila. Številni tujci izvedo za vse bolj priljubljen lokal, najbolj prepoznaven po filipinskih jedeh in hamburgerjih,  že pred prihodom v Postojno in ga nato tudi poiščejo.

Tudi kava je lahko razlog za postanek

K temu, da bi obiskovalci na Postojnskem našli več razlogov za postanek, lahko prispevajo tudi manjše nove vsebine. Ena takšnih je Experiment – RazisKAVArna Anite Bajc in Mateja Martela Režka. Letos je bila med nagrajenci programa Biznis in PIP 2026 Podjetniškega inkubatorja in je prejela posebno nagrado za podjetniško idejo z najboljšim lokalnim potencialom.

Koncept povezuje specialty kavo, izobraževanje in druženje, iz njega pa se je v dobrem letu razvila RazisKAVArna, ki je junija dobila svoj stalni prostor. Namenjena ni le pitju in spoznavanju kave, ampak tudi srečevanju in povezovanju ljudi. Kot pravita podjetnika, si želita, da obiskovalec tja ne pride le na kavo, ampak predvsem »v goste«.