Iz Prepiha: Nekdanja carinska stavba v Planini

Prepihova rubrika: Tu živimo

Stavbna dediščina občine Postojna: nekdanja carinska stavba v Planini

Besedilo: dr. Tine Kaluža

Stavbna dediščina predstavlja samoumevno kuliso našega vsakdana. Vseeno se pomemben del naših življenj pogosto odvija v okolici ali notranjosti stavb, o katerih marsičesa ne vemo. Zato bomo zgodbe nekaterih stavb v občini Postojna podrobneje spoznavali v seriji prispevkov. Slednji seveda predstavljajo zgolj zametek našega odstiranja njihove zgodovine, zato upamo, da bodo razmisleke in raziskovalno žilico vzbudili tudi pri bralcu. Najprej odstiramo zgodbo nekdanje carinske stavbe v Planini.

Zanimiva pot do ročno izdelanega načrta stavbe

 Izmenjava informacij med kolegi znotraj stroke je zaznamovana predvsem z medsebojnim posredovanjem strokovnih člankov, zbornikov in monografij. Delimo jih v upanju po širjenju védenja o tematikah, ki jih je treba bolje proučiti. Podobnega značaja je tudi korespondenca, ki jo avtor pričujočega prispevka redno vodi s predsednikom Zgodovinskega društva Rapalska meja in v Postojni z že »domačim« predavateljem Grego Žoržem. Poznavalec stavbne dediščine medvojnega obdobja je ustaljeno izmenjavo strokovnih vsebin pred časom oplemenitil z bližnjico na spletni portal Bolha. Klik na povezavo je razodel oglas za dragocen dokument občinske stavbne dediščine, hkrati pa služil kot opomnik, da mora biti stroka ažurna tudi izven svojih ustaljenih kanalov. Za vsega skupaj nekaj desetakov je namreč ljubiteljski zbiratelj z Gorenjske preko omenjenega portala prodajal avtentičen, ročno izdelan načrt za nekdanjo carinsko stavbo v Planini, ki še danes služi tako stanovanjem kot postajališču za redne avtobusne linije.

Planina na meji

Zgodovina stavbe, na kateri so še danes vidni napisi iz medvojnega obdobja, je zanimiva in tesno povezana z zgodovino Planine. Med letoma 1920 in 1943, ko je ozemlje današnje Slovenije ločevala rapalska meja, je stavba predstavljala pomembno obmejno postojanko. Tu je bil namreč najvišje ležeči javni mejni prehod vzdolž celotne rapalske meje v okviru današnje Republike Slovenije. V težkih medvojnih časih je predstavljal obmejno postojanko z največ zabeleženimi prehodi: tik pred izbruhom druge svetovne vojne so cariniki zabeležili kar 91.766 prehodov meje v Kraljevino Jugoslavijo in 98.592 v Kraljevino Italijo. Da je bilo število prehodov v porastu, dokazujejo že statistike iz leta 1937, ko je mejni prehod beležil tedaj nepojmljivih 40.000 prečkanj.

Ni naključje, da segajo ročno izdelani načrti za stavbo, v kateri bi bilo na jugoslovanski strani meje nastanjenih večje število carinikov, ravno v leto 1937, ko so se beležile rekordne statistike, povezane tudi z nezakonitimi prečkanji meje. Oblasti Kraljevine Jugoslavije so se namreč tudi v luči povečanega števila oboroženih spopadov in tihotapskih podvigov v neposredni bližini prehoda zavedale, da je povečanje števila usposobljenega osebja tako rekoč nujno. Projekt nove zgradbe za nastanitev carinskega osebja so zaupali danes nepoznanemu inženirju, čigar ime je na načrtu težko berljivo. Najverjetneje se je nanj podpisal 'ing. Skubic', njegov opus pa je bržkone poniknil v vrvežu gradnje obmejne infrastrukture, ki ga je prekinil prihod vojne.

Zasnova Carinskega oddelka v Planini

Stavba t. i. Carinskega oddelka Planina, ki še danes ostaja zvesta svojemu izvirnemu videzu, je bila skrbno zasnovana za potrebe bivanja in službovanja raznolikega osebja. Načrt sestavlja sedem skrbno izdelanih pol z osmimi tlorisi in narisi. Glavna in stranski fasadi so upodobljene z določeno mero umetniške žilice in brez posebej ponazorjenih proporcev. Na ostalih polah pa je sleherni kotiček stavbe opredeljen tako rekoč do centimetra natančno. V tlorisu so do potankosti začrtani proporci temeljev, pritličja, nadstropja in ostrešja, posebej izčrpna je tudi upodobitev stranskega prereza stavbe.

Za razumevanje njenega nekdanjega pomena sta najbolj povedni poli s pritličjem in nadstropjem. Na njih je že v načrtu opredeljena namembnost posameznih prostorov. V pritličju so tako predvideli prostore za dežurstvo, finančno službo, carinski pregled, tujski promet, 'avto-klub', policijo in arhiv, manjše sobe so bile namenjene umivalnicam, vetrolovu in omaram. Prostori v nadstropju, v katerih so še danes stanovanja (nekatera od njih z izvirnimi interierji), so bili namenjeni kar trem kuhinjam, straniščem, shrambi, kopalnicam in služkinjam. Večji del poslopja pa so zajemale spalnice za osebje,  saj so se raztezale v šest prostornih sob. Posebna pozornost je bila namenjena potrebam formalnega značaja carinske službe. Poleg nadstreška, ki je omogočal nadziranje pri prehajanju meje ob deževju, sta bila na fasadi že v načrtu predvidena vgrajen drog za zastave ter primerna površina za napis in jugoslovanski grb.

 'Cestno lice' nekdanjega Carinskega oddelka, današnje avtobusne postaje v Planini, na načrtu iz leta 1937. Načrt hrani Notranjski muzej Postojna.