ŠENT dnevni center v novih prostorih

Danes je postojnski župan Igor Marentič z direktorjem združenja ŠENT mag. Nacetom Kovačem podpisal pogodbo, s katero je združenje od Občine Postojna za štiri leta dobila prostor na Ljubljanski cesti v brezplačen najem. Ob podpisu je mag. Kovač izrazil iskreno veselje ob odnosu občine do njihovega združenja, ki se trudi, da bi čim več ljudem spet omogočilo čim lažjo vključenost v družbo. "To ni bil ad hoc projekt, ampak dolgotrajen proces, v katerem smo skupaj našli rešitev," je izpostavil župan in obljubil, da bo prišel na obisk tudi v času, ko bodo uporabniki opremljali novi prostor za dnevni center, ki bo v najkrajšem času zaživel.

Mag. Kovač  o pomenu pridobitve: »Rekel bi neprecenljivo. Kajti z odločitvijo, da ta prostor nameni našemu združenju, je župan s svojo ekipo  pokazal tudi to, da podpira vsa prizadevanja tako strokovnih delavk kot tudi ljudi, ki so vključeni v naš program, ter celotne organizacije, ki med drugim zagotavlja tudi sto plačanih delovnih mest za ljudi z duševnimi težavami.«

Med konkretnimi rezultati sogovornik izpostavlja dnevni center in program socialne vključenosti.  V novih prostorih, ki jih bo sicer treba še obnoviti, vendar niso v slabem stanju, naj bi Šent izvajal socialno-varstveni program in del zaposlitvene rehabilitacije, in sicer na podlagi dolgoročnih in drugih pogodbenih oblik z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. »S tem pomembnim prispevkom je občina podprla dejansko vključevanje oseb, ki imajo težave z duševnim zdravjem, v običajno življenje. Vrednost tega prostora je merljiva tako v najemnini kot tudi v poslanstvu oz. v dobrih namenih, omogočil pa bo tudi več sodelovanja z lokalnimi podjetji,« je poudaril mag. Kovač in dodal, da je v Postojni močan predvsem program socialne vključenosti.  

Dnevno se v sam program dnevnega centra, ki je bolj fleksibilen – to pomeni, da ljudje prihajajo, odhajajo, se zadržujejo krajši ali daljši čas – vključuje 15 – 20 oseb. Neposredno pa  je to število seveda veliko večje in sega celo do 40 oseb. »To so konkretno osebe, ki so zaradi težav, povezanih z duševnimi stiskami, zaključile zdravljenje v psihiatrični bolnici in si želijo najti neko podporo, da se vrnejo v običajno življenje,« pojasnjuje sogovornik. »Veliko ljudi, ki imajo tovrstne težave, se še vedno skriva, zapira pred drugimi, vsaka občina, skupnost pa  imajo svoja pravila igre. Oseba s psihiatrično diagnozo  ni med najbolj zaželenimi. Zato je za  samo občino to pomemben korak,« poudarja mag. Kovač.

BMK