Slovo od generala Ožbolta

Včeraj smo se z vojaškimi častmi na ljubljanskih Žalah poslovili od generalpodpolkovnika Jožeta Ožbolta, ki je v svojem življenju zaznamoval tudi naše kraje. Ožbolt je bil pred drugo svetovno vojno gozdni delavec, za narodnoosvobodilno borbo pa je začel delati leta 1941. Med vojno je bil med drugim komandir voda in čete v Šercerjevi brigadi, poveljnik bataljona v Ljubljanski brigadi in poveljnik Levstikove brigade. Januarja 1945 je bil huje ranjen v bojih pri Žužemberku. Po končani vojni je bil med drugim poveljnik polka in brigade, leta 1958 poveljnik jugoslovanskega odreda pri Organizaciji združenih narodov na Sinaju, nato poveljnik divizije in v letih 1968-1971 inšpektor v glavni inšpekciji ljudske obrambe v Beogradu ter v letih 1971-1981 načelnik štaba 9. armade v Ljubljani. V Beogradu je 1954 končal Višjo vojaško akademijo JLA in 1964 Šolo ljudske obrambe.

Za zasluge je prejel red narodnega heroja, red bratstva in enotnosti II. stopnje, red zaslug za ljudstvo II. stopnje, red za vojaške zasluge II. stopnje, red partizanske zvezde III. Stopnje, leta 1985 je postal častni občan Občine Kočevje, leta 1971 pa mu je Občina Postojna podelila priznanje 23. april za zasluge pri gradnji vodovoda. Od pokojnika se je v imenu Občine poslovil tudi postojnski župan Igor Marentič.

»Z veliko mero spoštljivosti do pokojnika sem kot občan in župan občine Postojna sprejel povabilo znancev in tovarišev pokojnega Jožeta Ožbolta ter njegove hčerke Tince, da ob njegovem zadnjem slovesu spregovorim nekaj besed. Občina Postojna je generalu Ožboltu že leta 1971 podelila eno najvišjih občinskih priznanj – priznanje 23. april, ki obeležuje dan, ko so partizani v Postojnski jami požgali gorivo nemški okupacijski vojski, in tudi dan, ko praznujemo občinski praznik. Moj namen ni govoriti o njegovih medvojnih dejanjih, to bomo slišali od drugih, ki so za to bolj poklicani. Nanj bomo ob zadnjem slovesu gledali predvsem kot na človeka z vrednotami in srcem,« je uvodoma izpostavil župan.

»V Postojno je prišel kot komandant legendarne 14. divizije, o kateri še danes pojejo številne pesmi. V življenje in delo se je vključil tako, kot je znal le on. Sodeloval je s krajem, z občino in s številnimi posamezniki pri reševanju številnih težav. Delaven, samoiniciativen in samodiscipliniran je tudi v mirnodobnem času prispeval k izgradnji takratne nove države in družbe. Bistveno je pripomogel k izgradnji cestnih povezav v domačem kraju Ribnici ob Kolpi v občini Kočevje. Ko se je v Postojni pojavila možnost izgradnje športnega parka, je to prijel z obema rokama in delo opravil v vsesplošno korist. Po končanih tekmovanjih Jugoslovanske ljudske armade iz vseh delov takratne Jugoslavije je športni park ostal prostor, kjer se je postojnska mladina kalila v športu, družba pa cenila vrednote zdravega načina življenja. Žal danes le malokdo pozna njegov prispevek k temu, da sredi mesta še danes Športni park sprejema tako vrhunske kot tudi rekreativne športnike tudi po njegovi zaslugi.

Poleg tega dejstva pa je Ožboltova zasluga tudi izgradnja vodovoda za današnji občini Postojna in Pivka z zajetjem v Planini, ki ga uporabljamo še danes. Smo tik pred zaključkom obnove taistega vodovodnega sistema, ki je svoje temelje dobil po II. sv. vojni. Pred korenitim posegom v infrastrukturo je bilo življenje prebivalcev in tudi podjetij v sušnih obdobjih skorajda nemogoče. Takrat so direktorji vodilnih podjetij medse povabili komandanta postojnske divizije Jožeta Ožbolta. Ne samo njegova navzočnost in podpora projektu, ampak takojšnje angažiranje, je pomenilo, da se je trasa vodovoda začrtala v le nekaj dneh, sam pa je za odločitev, brez da bi imel odobritev nadrejenih, prevzel osebno odgovornost, saj se je zavedal, da so dobrobiti skupnosti nad hierarhijo, in da s tovrstno odločitvijo ne more zgrešiti. Kako prav je imel, vidimo pravzaprav še danes,« je še izpostavil župan.