Štiri leta od ledene katastrofe

Na današnji dan pred štirimi leti se je začela katastrofa, ki je za vedno zaznamovala našo občino – žledolom. Kot so kasneje marca leta 2014 ugotovili v vladi, so žledolom, poplave in visoki sneg med 30. januarjem in 27. februarjem na območju gorenjske, koroške, notranjske, ljubljanske, podravske, posavske, severnoprimorske, vzhodno- in zahodnoštajerske ter zasavske regije, povzročile za 429.415.980,17 evra brez DDV škode. Od skupnega zneska končne ocene neposredne škode je znašala škoda na stvareh in stavbah kulturne dediščine 12.752.088,59 evra, škoda v gospodarstvu 42.713.030,57 evra, škoda na državnih cestah 8.784.080 evrov, škoda na elektroenergetski infrastrukturi 80.512.371,11 evra, škoda na parkih, vrtovih in drevoredih, ki so kulturna dediščina, 2.665.866,56 evra, škoda na železniški infrastrukturi 40.873.990,91 evra, škoda v gozdovih in na gozdnih cestah 214.326.536,80 evra in škoda na vodotokih 26.788.015,63 evra.

Prebivalci smo bili tako priča najhujši naravni katastrofi, kakršne ne pomnijo niti najstarejši občani Postojne, je zapisal v diplomski nalogi Martin Miklavec (celoten dokument je na voljo na http://dk.mors.si/Dokument.php?id=1018). Sicer avtor zapiše, da je bila takrat Postojna pokrita s snegom, kar pa ni bilo nič posebnega za tisti čas, prava zimska idila. V nadaljevanju navajamo podrobni opis dogodkov.

»Že v četrtek, 30. januarja, se je sneg kljub nizkim temperaturam spremenil v dež, počasi se je cest, avtomobilov in drevja začel oprijemati led, niti slutili nismo, kaj nas čaka v naslednjih dneh. Kdo bi si mislil, da smo ljudje tako odvisni od električne energije. Žled na Postojnskem in posledično električni mrk sta nas še enkrat opomnila kako ranljivi smo ljudje. Ogrevanje, svetloba, internet, televizija, pametni telefoni in igrice, vse to je v trenutku izginilo, postalo je nedosegljivo. Ljudje nismo več navajeni funkcionirati brez elektrike, saj je vse, kar počnemo, vezano na to energijo. Takrat se je spremenilo tudi družinsko življenje.

Enostavno ni bilo več hitenja, vsi smo bili v dnevni sobi, kjer je prasketal ogenj v kaminu, veliko več smo se pogovarjali, igrali razne igre, sorodniki so bili večkrat na obisku, skratka, bilo je lepo, in to je dokaz, da se slaba in dobra stran vedno prepletata.

V celotnem obdobju žledenja od 30. januarja do 5. februarja je v občini Postojna padlo 180 mm padavin, kar je več kot povprečno v dveh februarjih skupaj. Debelina žledu je presegala tudi 10 cm. Ledena ujma je prizadela večji del Slovenije, vendar so bile najhujše posledice ravno v občini Postojna. Zaradi poškodovanega železniškega omrežja in podrtih dreves niso vozili vlaki. Večina cest v Postojni in okolici je bila občasno ali dlje časa zaprta. Šole v občini so bile ves teden zaprte, prestavljeni so bili maturitetni izpiti. Nekaj vasi je bilo odrezanih od sveta. V Postojni ni bilo električne energije od sobote, 1. 2., do nedelje, 9. 2. 2014. Nekaj hiš na koncu Tržaške ulice v Postojni je bilo še meseca maja priklopljenih na agregate.

Četrtek, 30. 1. 2014

Vremenske napovedi v medijih so opozarjale na možnost obilnega sneženja, vendar je že v četrtek, 30. 1. 2014, popoldan pričel padati dež, ki se je spreminjal v led. Nosan je za spletni portal zapisal: »Prvi dan poslabšanja, v četrtek, 30. januarja, je v večjem delu države res še obilno snežilo, a je zaradi vse toplejšega zraka v višinah sneg popoldne in zvečer na jugu in vzhodu že prehajal v dež, v noči na petek, 31. januarja, pa tudi marsikje drugod po državi. V višinah so pihali močni južni do jugozahodni vetrovi, ki pa nižine (razen Primorske in južnega dela Notranjske) niso uspeli prepihati. Tako je v plasteh ozračja pod okoli 1.000 metrov nadmorske višine ostal ujet mrzel zrak. Snežinke so se v višinah ob vstopu v toplejšo plast spremenile v dežne kapljice, ob vstopu v spodnjo hladnejšo plast zraka pa se niso spremenile nazaj v snežinke, temveč so kot kaplje padle na podhlajeno podlago in tam primrznile.«

Petek, 31. 1. 2014

V petek so v občini Postojna razmere postale kaotične, obilno deževje pri temperaturah od 0 do –3 °C je pospešilo nastajanje ledene prevleke. Ledena obloga na vejah dreves je postajala vedno bolj debela, kakšnih deset centimetrov snega na tleh se je spremenilo v trdo ledeno drsališče, veje, obremenjene z veliko količino ledu, so začele popuščati in se lomiti, popoldan smo prvič ostali brez elektrike, železniški promet iz smeri Ljubljane in Divače se je zaradi debele skorje ledu na električnih prevodnikih ustavil.

Za Primorske novice so iz družbe Elektro Primorska sporočili, da je brez električnega napajanja na celotnem območju Elektra Primorska trenutno 236 transformatorskih postaj oziroma 10.445 odjemalcev električne energije. V okvari je bil 110 kV daljnovod Pivka – Postojna (pretrgani vodniki) in posamezni 20 kV napajalni daljnovodi, kjer so bili zaradi zmrzali porušeni tudi betonski drogovi.

Pri odpravi okvar na prizadetih območjih je skupno sodelovalo 100 delavcev, v pomoč sežanskim ekipam so prišle tudi ekipe tolminske, koprske in novogoriške distribucijske enote. Delo in dostop do posameznih območij okvar pa sta močno ovirana zaradi poledice in snega.

Z Elektra Primorska so nadalje obvestili javnost, da je njihov klicni center nedosegljiv zaradi izpadov na telefonskem omrežju t-2, klici so bili do nadaljnjega onemogočeni, kar je dodatno zaostrilo odzivanje na situacijo na terenu.

Občna Postojna je obvestila javnost, da skupaj s podjetjem Kompost, d. o. o., kot izvajalcem koncesije za urejanje javnih površin v mestu Postojna in naselju Prestranek poziva vse prebivalce mesta Postojna in naselja Prestranek, da se zaradi ledolomov dreves v naslednjih dneh ne zadržujejo v bližini dreves oziroma so zelo pozorni na morebitne lome dreves, saj so ta zaradi vremenskih razmer občutljiva na žledenje in posledično prihaja do lomljenja vej. Zaradi varnosti in nemotenega dela zimske službe naprošajo občane, da dosledno upoštevajo navodila javne službe in cestnoprometno ureditev ter tako pomagajo zagotoviti varnost vseh prebivalcev.

Ravnateljica OŠ Prestranek, ga. Režek, je obvestila javnost, da so zaradi vremenskih razmer zaprte nekatere šole na Notranjskem. Med njimi je bila tudi šola v Prestranku, ravno tako je bil zaprt tudi vrtec, za otroke, ki so že prispeli v vrtec in šolo, pa je bilo poskrbljeno. Šola je bila občasno brez elektrike, zato je vprašljiva priprava hrane. Glavne ceste so bile splužene, stranske pa ne najbolje in so bile zelo nevarne.

Prve ocene naravne nesreče so navajale, da naj bi žledolom poškodoval 15.000 hektarjev veliko območje gozda na Pivškem in Postojnskem.

Sobota, 1. 2. 2014

1. februarja je Slovenska vojska s pripadniki in opremo 670. logističnega polka iz Slovenske Bistrice priskočila na pomoč na Notranjsko, kjer so prebivalci zaradi zadnjih vremenskih nevšečnosti ostali brez oskrbe z električno energijo. Tako so pripadniki polka do nadaljnjega v sodelovanju s Civilno zaščito na območju Postojne in Pivke s petimi dizelskimi električnimi agregati skrbeli za zagotavljanje električne energije.

V soboto ponoči so se razmere še poslabšale, čez dan je bilo padavin malo manj, tako je bilo debeljenje ledu počasnejše. Padavine so se v noči na nedeljo zopet okrepile, najmočnejše so bile na območju Notranjske, kar je celotne razmere še poslabšalo.

Zaradi električnega mrka je bila večina trgovin v občini Postojna zaprtih, informacije, poročane prek medijev, so bile za večino nedosegljive, internetna povezava ni delovala, večino časa pa ni delovalo tudi mobilno omrežje.

Tudi starejša drevesa so se počasi uklanjala teži ledu, nekaterim so se polomile veje, druga je prelomilo na polovico, nekatere pa je zaradi teže ledu zvrnilo celo skupaj s koreninami. Lokalne ceste so zaradi polomljenih dreves postale neprevozne in smrtno nevarne zaradi padajočega drevja. Iz Postojnskega vodovoda so prebivalce občine obvestili, naj varčujejo s pitno vodo in da je vodo pred uporabo treba prekuhati. Prečiščeno vodo so lahko na hladnem hranili do 24 ur.

V blokovskih naseljih in tudi v hišah ni delovalo centralno ogrevanje, stanovanja so postajala vedno bolj mrzla. To so še posebej občutili starejši občani pa tudi tisti mladi z majhnimi otroci. Postojnčani so mrzlično pričeli kupovati ali si sposojati agregate ter peči na plin, da so se vsaj za silo ogreli. Mladi, predvsem tisti z majhnimi otroci, ki so imeli sorodnike v drugih občinah, so se po večini preselili k njim. Tisti, ki si shranjujejo meso in ostala živila v skrinjah, so ta prenašali na varno pred odtalitvijo. Prebivalci občine, ki imajo štedilnike izključno na elektriko, so ostali brez toplih obrokov, večina pa si je pomagala s plinskimi gorilniki.

V občinah Pivka in Postojna so občane opozarjali, naj se od doma odpravijo le, če je nujno. Če se na pot odpravijo, naj pazijo na pločnike, saj so ti kljub čiščenju poledeneli. Poleg tega so morali biti pozorni na drevesa, ki jih je žled ujel v leden oklep. Upognjene veje, ovite v led, bi se lahko vsak hip zlomile.

Nedelja, 2. 2. 2014

Tudi v nedeljo je še občasno deževalo, v noči na ponedeljek pa so padavine začele slabeti. Agencija RS za okolje je zaradi žledu v nedeljo zjutraj razglasila rdeči alarm za celotno državo. Še nikoli prej se ni zgodilo, da bi veljal rdeči alarm za vso državo. Ceste so bile v ledenem oklepu, drevje je bilo polomljeno, od trgovin sta delala samo Spar in Mercator. Zaradi izpada električne energije bankomati niso delovali, v trgovinah ni bilo mogoče plačevati z bančnimi karticami, ker terminali niso delovali.

Na portalu Slovenskih železnic so zapisali, da je zaradi snega in žleda na železniški progi močno oviran železniški promet. Delavci Slovenskih železnic so 24 ur na dan kljub vsem nevarnostim čistili in opravljali tekoče posle. Električne lokomotive so nadomestile dizelske. Na odsekih, kjer je bila povečana nevarnost padajočega drevja na železnico, je bil prevoz potnikov organiziran z avtobusi.

Uničeni daljnovodi:

• daljnovod (110 Kw) je v celoti uničen, drugi (20 Kw) daljnovod je uničen,
• glavni daljnovod Divača – Beričevo je v celoti uničen,
• trgajo se tudi povezave do posameznih stanovanjskih objektov.

OŠCZ je poročal o naseljih brez elektrike:

• »Planina je brez elektrike že nekaj dni, danes je priključena 1/3 Planine, polovica daljnovoda v spodnji Planini je pod vodo, neprevozna je cesta od Kalc do Unca, večkrat je moten promet med Planino in Kalcami.
• Hruševje – brez elektrike so od včeraj zvečer. Rakulik, Sajevče, zg. del Hruševja so brez elektrike od petka zjutraj. Ljudje si pomagajo z lastnimi agregati, tiste v lasti CZ nosijo od hiše do hiše. V Sajevčah in Rakuliku so brez vode, saj črpalke ne delajo.
• Šmihel – gasilci vzdržujejo cesto za Landol in proti Bolku, na cesti proti Vrhem je preveč drevja, 1 agregat selijo po hišah na 2 uri.
• Postojna – Veliki Otok – nimajo elektrike od petka.
• Prestranek – v Rakitniku, Matenji vasi in na Prestranku so brez elektrike, danes so stanovanjske bloke v Prestranku priklopili na agregat. Iz gradu Prestranek so izselili 6 ljudi, saj jim smreka ogroža hišo.
• Orehek – še vedno brez elektrike, cesto čistijo gasilci.
• Slavina – od četrtka zvečer so brez elektrike, potrgalo je daljnovod med Prestrankom in Selcami. Gasilci nosijo agregate po hišah, čistijo kable z zbijanjem ledu. Zahodni del vasi je počiščen, na makadamski cesti od 1. hiše dalje so na cesti smreke.
• Hrašče – brez elektrike od četrtka, včeraj so jo imeli 2 uri, v M. Otoku so očistili cesto, v Hraščah z drevesi ni težav, ker jih v vasi ni, ljudje si pomagajo z agregati.
• Landol je brez elektrike.
  
  Ubeljsko – od danes popoldne imajo elektriko, na M. Ubeljskem in Stranah ni elektrike.
• Razdrto – elektriko imajo od danes dopoldan, za stanovanjski blok bodo priključili agregat, vodo imajo, deluje tudi dezinfekcija.
• Dilce, Hrenovice – 3 dni brez elektrike, včeraj so jo sicer imeli 3 ure«

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan in direktor URSZR Darko But ter predstavniki Elektra Primorska so predsednici vlade in ministru za obrambo Romanu Jakiču poročali o stanju v občini Postojna. Stanje so si tudi ogledali na terenu.

»Slovenska vojska je v skladu z usmeritvami načelnika SV Dobrana Božiča v pripravljenosti za nudenje pomoči. Tako bo SV na prošnjo CZ v občino Postojna poslala še 100 vojakov. V primeru potreb pri odpravljanju posledic ujme bo na zahtevo CZ SV poslala ustrezno število vojakov.«

Na spletni strani občine so zapisali: »Danes je bila na obisku tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je ugotovila, da je občino prizadela naravna katastrofa, in obljubila pomoč v obliki agregatov, ki bodo prispeli do jutri zjutraj«.

URSZR je poročala za celotno Slovenijo. Iz sistema za obveščanje Uprave za zaščito in reševanje so sporočili, da so v regijskih centrih podvojili ekipe za sprejem klicev, ljudje kličejo predvsem zaradi žledu in posledic, kot so podrta drevesa in drogovi na cesti ter poškodovani avtomobili

»URSZR je iz državnih rezerv takoj izdala 68 manjših generatorjev električne energije (7,5 KW), zagotovila je še 4 zmogljive generatorje (17 KW) za oskrbo črpališč za pitno vodo. SV je že včeraj priklopila 5 lastnih zmogljivejših agregatov (125 KW)«.

Iz območnega štaba civilne zaščite so sporočili:

• »Danes zvečer bo na pomoč priskočila Slovenska vojska, ki bo prioritetno čistila ceste proti Pudguri in odstranjevala led s kablov.
• Voda iz vodovoda sicer ni oporečna, toda zaradi varnosti se priporoča prekuhavanje.
• Nekateri pločniki bodo zaprti, vse dokler se ne bo odtalilo in bo žled popustil.
• Zaradi velike nevarnosti padanja ledu in vej z dreves je strogo prepovedano hoditi v mestni park.
• Javna gospodarska služba Kompost bo drevje, ki je nevarno za pešce in avtomobile, odstranjevala v vsakem primeru, čeprav veje ali drevesa visijo na cesto iz zasebnih vrtov.
• Osnovne in srednje šole v Postojni bodo jutri zaprte.«
• »Enote vrtca na Gregorčičevem drevoredu in Vilharjevi ulici jutri ne bodo delovale. Za starše, ki nimajo varstva, bo varstvo otrok zagotovljeno v centralnem vrtcu na Cesti na Kremenco«.
• »Ekipe Elektra Primorske bodo agregate priključile v roku 24 ur, in sicer v 15 vaseh od Ubeljskega, Landola, Šmihela, Pudgure proti Planini. V Elektru Primorske so obljubili, da bodo po vaseh agregate priključevali postopoma, takoj, ko bodo ti prispeli. Župan ima zagotovilo, da bodo agregati v Postojno prispeli prek noči ali najkasneje jutri zjutraj.
• Zasebne agregate naj priklopi strokovnjak, da ne pride do poškodb, ko bo v omrežju zopet električna napetost«.

Ponedeljek, 3. 2. 2014

V ponedeljek večjih padavin ni bilo. Šole in vrtci so bili zaprti, mesto Postojna je bilo še vedno brez elektrike. Prebivalci blokovskih naselij so nam povedali, da še vedno nimajo ogrevanja. Temperatura v stanovanju med 10 in 12 °C. Večina jih poizkuša kupiti peč na plin, razne gorilnike za kuhanje in pripravo hrane. Povejo še, da teh izdelkov ni več v Postojni, zato se je večina odpravila po nakupih v Koper ali Ljubljano. Trgovine so za lastno uporabo nabavile večje agregate, da so lahko normalno poslovale. Pri znancih, ki smo jih srečevali, je bilo čutiti pesimizem, neobveščenost in tudi malo strahu. Boljše volje so bili tisti, ki so otroke poslali k sorodnikom, sami pa so imeli kakršno koli ogrevanje ali pa so zaposleni v drugih občinah, kjer so imeli elektriko in so se lahko vsaj čez dan segreli. Pojavile so se tudi prve zastrupitve z izpušnimi plini, predvsem zaradi neprimerne uporabe zasebnih agregatov. Po nekaj dneh brez električne energije se je potrpežljivost občanov Postojne spremenila v obup in jezo, prebivalci so od odgovornih zahtevali odločnejše ukrepanje.

Občina Postojna je še vedno brez elektrike, posamezniki priklapljajo lastne agregate. Dele Postojne se poizkuša priklopiti na agregate, ki pa nimajo dovolj moči, tako da prebivalci še vedno ostajajo v temi in mrazu.

Oskrba z vodo je potekala brez posebnosti, največji problem je v oporečni vodi, ki jo je bilo treba prekuhavati, prebivalci pa niso imeli elektrike za prekuhavanje vode.

Že v Postojni je pogled na polomljena drevesa srhljiv, še huje je v okolici Postojne, kjer so področja poraščena z drevjem. Po prvih ocenah naj bi bilo poškodovanih kar 90 % dreves.

Prve dni od začetka žledoloma so podrto drevje čistile za to pristojne službe s pomočjo gasilcev, vse do nedelje, ko so se razmere tako poslabšale, da je bilo nujno aktivirati pomoč za zagotovitev prevoznosti javnih cest in ulic. V ponedeljek, 3. 2. 2014, je bilo poleg komunalnih delavcev še približno 150 gasilcev iz občinskih poklicnih gasilskih društev in 56 pripadnikov Slovenske vojske. Občinske ceste so bile samo občasno zaprte, za njihovo prehodnost so poskrbeli delavci Cestnega podjetja Koper s pomočjo gasilcev in pripadnikov Slovenske vojske. Železniška proga v občini je poškodovana do te mere, da lahko vozijo samo dizelske lokomotive, občasno prihaja tudi do zapor zaradi podrtega drevja.

Prebivalci so se lahko pogreli in spili topel napitek v klubu Doma upokojencev Postojna, za varstvo otrok pa je bil vseskozi odprt centralni vrtec v Postojni (Cesta na Kremenco), vendar je bilo zaradi razmer povpraševanje po varstvu zelo skromno.

Torek, 4. 2. 2014

Ponovno dežuje, led se debeli in pojavlja se poledica. Temperature so še naprej negativne. V Postojnski občini se je nabralo še nekaj dodatnih centimetrov ledu in tako le še poslabšalo razmere. Ljudje so vedno bolj pesimistični in prestrašeni, stanovanja so vedno bolj mrzla, vedno več jih kupuje kartuše za taborjenje, da si vsaj za silo skuhajo nekaj toplega in ogrejejo prostor.

Postojnska občina je še vedno v temi, žled še dodatno uničuje električno napeljavo v mestih in vaseh, vedno bolj je jasno, da se razmere v kratkem ne bodo spremenile. V občino začnejo prihajati prvi agregati iz tujine.

Najbolj prizadetim prebivalcem ob naravni nesreči, ki so že več dni brez električne energije, je družba Lipica Turizem ponudila 50 postelj v hotelu Maestoso v Lipici. Ravno tako je svojo pomoč ponudilo več zasebnih podjetij. Seznam upravičencev bo pripravila Uprava za zaščito in reševanje, izpostava Postojna.

Starejši prebivalci Postojne se lahko pogrejejo, popijejo čaj ali kavo v klubu Doma upokojencev, lahko pa si predhodno tudi naročijo kosilo.

Sreda, 5. 2. 2014

Padavine so v sredo oslabele in večinoma tudi ponehale. Čez dan se je temperatura dvignila malce nad 0 °C, nabiranje žleda se je končalo. Direktorica Zdravstvenega doma Postojna, Irena Vatovec, je za Delo povedala: »Razmere se ne bodo izboljšale v kratkem. To moramo vedeti. Če se bo to zgodilo ta teden, bo dobro. Ne govorimo o urah ali dnevih, ampak o tednih.« Vsem, ki imajo doma starostnike ali otroke, je svetovala, naj jih odpeljejo k sorodnikom ali prijateljem. Za časopis Delo Vatovčeva še pove: »Vode v plastenkah že zmanjkuje, prav tako ni baterij in plinskih jeklenk. Ljudje hodijo po nakupe v sosednje kraje. Še dobro, da so ceste relativno dobro prevozne, zato tudi do Italije ni daleč.«

O razmerah v Postojni in posledično o poškodbah dr. Vatovčeva še pove, »da doslej kakih hujših primerov poškodb ni bilo, če odmislimo eno šivanje, ko je nekomu na glavo padla ledena sveča.« Bolj problematične pa so zastrupitve z ogljikovih monoksidom zaradi delovanja agregatov. Doslej jih je bilo šest – vsi iz Postojne in okolice. »Ljudje jih postavijo kar v hišo, klet ali garažo. To je tako, kot bi imel v dnevni sobi stalno prižgan avto. Zunaj pa se jih bojijo pustiti, da jih ne bi ukradli«.

»Prebivalci občine Postojna se pritožujejo nad počasnim ukrepanjem odgovornih, predvsem župana in OŠCZ. Občane moti predvsem pomanjkanje pomembnih informacij, saj so jim zaradi pomanjkanja električne energije po običajnih medijih nedostopne.

Šole v občini Postojna so do nadaljnjega zaprte, predvidoma naj bi začele s poukom šele v ponedeljek, 10. 2. 2014.«

Deli Postojne in nekatere vasi so priklopljene na agregate, vendar je večina še vedno v temi. Žled se je dokaj hitro stopil in za seboj pustil žalosten prizor. Večina dreves je bila poškodovana, brez vrhov in s polomljenimi vejami, sadno drevje je tako poškodovano, da v večini od celotnih dreves v zrak štrlijo samo štrclji.

Vse ceste so normalno prevozne razen zoženj zaradi obrezanih vej podrtih dreves, občasno na cesto pade še kakšna veja, predvsem takrat, ko zapiha veter in z dreves strese polomljene veje, ki so obtičale zagozdene. Drugače je s cestami, ki vodijo v gozdove. Te so popolnoma neprevozne in neprehodne. Železnica je zaradi podrtega drevja zaprta, prevoz potnikov je preusmerjen na avtobusni promet.

Odzivanje na naravno nesrečo

V sredo je začel delovati krizni center v večnamenskem prostoru Šolskega centra v Postojni. Krizni center je zaživel po zaslugi Postojnskih tabornikov, ki so se jim pridružili še taborniki in skavti z vseh koncev Slovenije. Taborniki so nudili topel čaj ali kavo in kasneje tudi tople obroke. Obiskovalci pa so lahko uporabili brezplačno povezavo z internetom in napolnili mobilne telefone. V treh dneh delovanja so razdelili 600 toplih obrokov, ki so jih pripeljali iz vojašnice, porodnišnice in nekaterih gostinskih lokalov.

Župan občine Postojna je razpustil Občinski štab civilne zaščite in sestavil novega, razširjenega. Za pomoč pri vodenju sta mu s strani Republiškega štaba civilne zaščite ponujena poveljnika civilne zaščite z Obale in Murske sobote.«

In stanje se je začelo izboljševati.